Sprejeli osnutek resolucije

ZDA in Francija sta sicer novo besedilo posredovali še izraelski in libanonski vladi, vendar pa je neimenovani francoski diplomat povedal, da bo glasovanje v New Yorku potekalo ne glede na odgovor Izraela in Libanona.

Francosko-ameriški osnutek resolucije temelji na formuli, ki predvideva postopen umik izraelske vojske z juga Libanona in istočasno namestitev 15.000 libanonskih vojakov ob podpori razširjene misije ZN UNIFIL, ki na tem območju že deluje. Zadnja pogajanja so se osredotočila predvsem na točen status in mandat mednarodnih sil ter na usodo spornega območja Šeba, ki ga je Izrael zasedel leta 1967.

Kot je pojasnil britanski veleposlanik pri ZN Emyr Jones-Parry, bo resolucija VS ZN sicer občutno okrepila mandat silam ZN na jugu Libanona, ki bodo koordinirale umik izraelske vojske, vendarle pa bodo te sile nameščene v skladu s šestim poglavjem Ustanovne listine ZN, čemur je Izrael doslej nasprotoval. Šlo naj bi za ključno popuščanje Libanonu in gibanju Hezbolah, ni pa še jasno, če se bo s tem strinjal Izrael, ki je zahteval namestitev mednarodnih sil po sedmem poglavju Ustanovne listine ZN.

Končni dogovor je bil dosežen potem, ko so se intenzivnim pogajanjem na sedežu ZN danes pridružili zunanji ministri nekaterih ključnih držav, med drugim ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice in britanska zunanja ministrica Margaret Beckett.

Izraelski premier Ehud Olmert naj bi sicer vojski naročil, da se pripravi na začetek razširjene kopenske ofenzive v Libanonu, potem ko diplomatska prizadevanja za rešitev konflikta med Izraelom in Hezbolahom niso prinesla uspeha, je sporočil neimenovani visoki predstavnik izraelske vlade. Potem ko je izraelski varnostni kabinet v sredo potrdil načrt za razširitev operacij kopenskih sil vse do reke Litani, kakih 30 kilometrov severno od izraelsko-libanonske meje, je Izrael z dejanskim začetkom nove ofenzive zavlačeval, da bi dal še eno priložnost diplomaciji.

Ameriški veleposlanik pri svetovni organizaciji John Bolton je optimističen glede glasovanja o predlogu resolucije v Libanonu, saj meni, da bodo v Varnostnem svetu glasovali že danes.

Predsedujoči Evropski uniji, finski premier Matti Vanhanen, pa je pozval k hitremu sprejetju dogovora mednarodne skupnosti o Libanonu. V danes objavljenem sporočilu se Vanhanen sklicuje na pismo, ki ga je poslal libanonskemu premieru Fuadu Saniori, v njem pa pojasnjuje stališče EU glede sprejetja dogovora.

Stališče EU se glasi, da morajo v trenutnem položaju tako članice Varnostnega sveta ZN kot tudi vladi Izraela in Libanona čim prej priti do dogovora in tako takoj končati človekoljubno katastrofo v Libanonu, je zapisal Vanhanen.

O položaju na Bližnjem vzhodu se je predsedujoči EU v četrtek zvečer po telefonu pogovarjal tudi s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom in z britanskim kolegom Tonyjem Blairom. V pogovorih se je seznanil s stanjem pogajanj v Varnostnem svetu ZN, tako Chiraca kot Blaira pa je Vanhanen opozoril na nujnost sprejetja dogovora.

Ne humanitarnemu premirju

Rusija je v Združenih narodih predlagala 72-urno humanitarno premirje v vojni med Izraelom in skrajno libanonsko milico Hezbolah. “V Libanonu divja vojna in humanitarne razmere postajajo katastrofalne,” je ob tem dejal ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin.

Njegov izraelski kolega Dan Gillerman pa je predlog takoj zavrnil. “Mislimo, da je ideja slaba,” je dejal in nadaljeval, da bi prekinitev ognja služila samo Hezbolahu, ki bi v tem času razporedil enote in si opomogel. Humanitarno premirje so zavrnile tudi Združene države.

Slovenija podpira aktivnosti EU

Slovenija kot članica Evropske unije podpira aktivnosti povezave in še posebej prizadevanja finskega predsedstva pri iskanju rešitve za nastalo krizo v Libanonu, so v današnji izjavi za javnost zapisali na slovenskem zunanjem ministrstvu. Kot so poudarili, je Slovenija zaskrbljena zaradi širitve območja napadov in spopadov, še posebej pa jo skrbijo humanitarne razmere, ki postajajo z vsakim dnem nadaljevanja spopadov vse težje.

Slovenija vse strani, vpletene v konflikt v Libanonu, poziva, da nemudoma prekinejo nasilje ter dosledno spoštujejo načela mednarodnega prava in mednarodnega humanitarnega prava. Še posebej strogo je treba spoštovati določbe o zaščiti civilnega prebivalstva ter o zagotovitvi varnosti konvojem s humanitarno pomočjo, ki morajo čim prej doseči ogrožene ljudi, predvsem otroke in ženske, ter omogočiti umik prebivalstva z območja spopadov, so sporočili z MZZ. Ob tem so izrazili sožalje svojcem žrtev na libanonski in izraelski strani, kakor tudi svojcem ubitih pripadnikov ZN.

Primarno odgovornost za reševanje krize v Libanonu sicer nosijo ZN, zato se Slovenija zavzema za čimprejšnje sprejetje resolucije v VS ZN ter napotitev mednarodnih stabilizacijskih sil na jug Libanona. Vse vpletene strani morajo sedanjim vojaškim opazovalcem v regiji zagotoviti potrebno varnost in oskrbo, so poudarili na ministrstvu in obenem izrazili pripravljenost Slovenije, da v skladu s svojimi možnostmi sodeluje v nadaljnjih mirovnih aktivnostih ZN in drugih mednarodnih organizacij. Slovenija sicer na Bližnjem Vzhodu že sodeluje z dvema vojaškima opazovalcema v misiji ZN za nadzor premirja med Izraelom in njegovimi sosedami (UNTSO).

Preiskava izraelskih napadov

Svet ZN za človekove pravice je danes podprl resolucijo, po kateri bodo vzpostavili preiskovalno komisijo za preiskovanje "sistematičnih" izraelskih napadov na civiliste v Libanonu. Resolucijo, ki so jo predlagale muslimanske države, je podprlo 27 držav članic sveta, ki ga sicer sestavlja 47 držav. 11 držav je resoluciji nasprotovalo, osem pa se jih je glasovanja vzdržalo.

Svet je s tem že drugič to poletje izpostavil Izrael zaradi njegovih napadov proti Arabcem. Proti resoluciji so sicer glasovale evropske države, Japonska in Kanada, ker naj v bi resoluciji manjkalo ravnotežja, saj ne omenja milic skrajnega libanonskega gibanja Hezbolah.

Človekoljubne organizacije se trudijo, da bi do okoli 100 tisoč prebivalcev juga Libanona v najkrajšem možnem času dostavile pomoč. Razmere v tem delu države so namreč vse bolj kritične, najhuje pa je v Tiru. Tamkajšnji župan Abdel Mohsen al Huseini je napovedal, da jim bodo v dveh dneh pošle zaloge hrane.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je pozval k odprtju varnih prometnih povezav, ki bi humanitarnim konvojem omogočile dostop do ogroženih območij na jugu Libanona, so sporočili v Bruslju. EU je za pomoč Libanonu odobrila ali predvidela približno 100 milijonov evrov.

UNIFIL začeli z evakuacijo

Pripadniki misije Združenih narodov UNIFIL so začeli evakuacijo 350 libanonskih vojakov in kakih 2000 civilistov iz strateško pomembnega mesta Marjajun na jugu Libanona, potem ko so vanj v četrtek vkorakali izraelski vojaki in brez večjega odpora prevzeli nadzor.

Marjajun je danes pod zaščito pripadnikov UNIFIL zapustila kolona kakih 150 avtomobilov. Kot je sporočil libanonski notranji minister Ahmed Fatfat, se je ministrstvo odločilo, da s pomočjo indijskega bataljona UNIFIL evakuira vojake iz Marjajuna.

Kakih 400 libanonskih vojakov je od začetka izraelske ofenzive pred mesecem dni v Marjajunu pomagalo lokalnemu prebivalstvu, dokler niso v četrtek v mesto vdrli izraelski tanki in zasedli vojašnice, v katerih so bili nastanjeni. V Marjajunu je bil sicer do maja 2000, ko je Izrael končal svojo okupacijo Libanona, glavni štab izraelske vojaške policije v južnem Libanonu.

Sicer pa je bilo v današnjih napadih izraelskega letalstva na severu in vzhodu Libanona ubitih dvanajst civilistov, od tega kar enajst v porušenju ključnega mostu med Libanonom in Sirijo.

Tarča izraelskega letalskega napada je bila danes tudi neka vas kakih 20 kilometrov severovzhodno od mesta Tripoli na severu Libanona. Izrael je sicer na Tripoli v četrtek odvrgel letake, v katerih je prebivalce opozoril, da bodo njegova letala napadla vsako tovorno ali poltovorno vozilo, ki bo na cesti po 20. uri.

Nadaljevalo se je tudi obstreljevanje južnih predmestij Bejruta, pa tudi glavne ceste proti Siriji in avtoceste, ki povezuje dolino Beka z avtocesto Bejrut-Damask. Pri tem je bil na cesti severno od mesta Balbek ubit en civilist. Na jugu Libanona so izraelska letala napadla cesto med Sidonom in Tirom; slednji je sicer že od ponedeljka odrezan od ostalega Libanona, danes pa je bil kar trikrat tarča obstreljevanja.