Zaradi burnih reakcij ameriške politike, s predsednikom Georgeom Bushem na čelu, je sodnik zveznega prizivnega sodišča 9. okrožja v San Franciscu Alfred Goodwin v četrtek zamrznil svojo razsodboGoodwinova odločitev nima nobenih pravnih posledic, saj razsodba prizivnega sodišča še nekaj časa ne bi bila veljavna, vendar kaže, da ga ogorčenje v ZDA ni pustilo neprizadetega. Razsodbo v tožbi ateista Michaela Newdowa, ki je nasprotoval temu, da mora njegova osemletna hči v šoli recitirati zaprisego, v kateri se omenja bog, je z glasovanjem dva proti ena v sredo sprejel tričlanski senat prizivnega sodišča, ki ima sicer skupaj enajst članov. Goodwinova razsodba je zdaj zamrznjena oziroma neveljavna, dokler se celotno prizivno sodišče ne bo odločilo, če bo morda razpravljalo o primeru.
Takšne enotnosti na ameriškem političnem prizorišču, kot je zavladala po odločitvi prizivnega sodišča, ni bilo videti od 11. septembra 2001. Republikanski in demokratski politiki so tekmovali med seboj, kdo bo bolj očrnil sodnike in kdo bo izkazal večjo privrženost ameriški tradiciji, katere neločljiv del je tudi bog. Božje ime se pojavlja na denarju, v deklaraciji o neodvisnosti, predsedniki pred nastopom položaja prisegajo na sveto pismo in boga, enako tudi priče na sodišču, Američani pa so večinoma, vsaj na zunaj, globoko verni ljudje.
Na ameriških televizijah ni bilo mogoče najti nikogar, ki bi branil odločitev prizivnega sodišča, kongresniki in senatorji pa so se izkazali s kljubovalnim recitiranjem prisege. Oboji so tudi sprejeli resolucijo o nasprotovanju odločitvi sodišča, naslovni predsednik senata Robert Byrd pa je Goodwinu sporočil, naj nikar ne upa na kak višji položaj, ki bo potreboval potrditev senata. Poslanci prav tako razmišljajo o ustavnem amandmaju, s katerim bi zaščitili božje ime v zaprisegi.
Zaprisega zastavi izvira iz leta 1892, ko jo je v otroški reviji The Youth's Companion objavil urednik in nekdanji duhovnik Francis Bellamy. Uvodni del zaprisege se je v izvirniku glasil: "Prisegam zvestobo svoji zastavi in republiki, ki jo predstavlja, eno nacijo, nedeljivo s svobodo in pravičnostjo za vse." Leta 1924 so del besedila "svoji zastavi" zamenjali z "zastavi ZDA". Leta 1954 pa je predsednik Dwight Eisenhower popustil pritiskom verskih organizacij, ki so na višku hladne vojne zahtevali, da se ameriška prisega loči od podobnih, ki jih izrekajo v komunističnih državah. Besedilo se od takrat glasi: "Prisegam zvestobo zastavi ZDA in republiki, ki jo predstavlja, eno nacijo, nedeljivo pod bogom, s svobodo in pravičnostjo za vse."
