Rusko zunanje ministrstvo je v uradnem sporočilu zapisalo, da za Rusijo več ne velja rusko-ameriški sporazum START II, ki sta ga državi sklenili januarja 1993 in predvideva zmanjšanje jedrskih konic na 3500 za ZDA in na 3000 za Rusijo. Kot je še navedlo rusko zunanje ministrstvo, ZDA poleg ostalih vprašanj niso želele ratificirati sporazuma START II, odstopile pa so tudi od sporazuma ABM, zaradi česar je ta v četrtek prenehal veljati. Po oceni Moskve zato sporazum START II zanjo ni več veljaven.
Kot je znano, so ruski poslanci sporazum START II ratificirali že leta 2000, a so njegovo veljavnost povezovali z obstojem sporazuma ABM. Ruski obrambni minister Sergej Ivanov, ki se mudi na uradnem obisku v Kirgizistanu, pa je danes znova ocenil, da pomeni umik ZDA iz sporazuma ABM napaka.
Bush: ZDA si prizadevajo za dialog in sodelovanje
Bush je v Washingtonu v pisni izjavi med drugim poudaril, da naraščajoča nevarnost raketnih napadov ogroža vse zavezniške države po svetu. Zato je pri raketni obrambi odločilno sodelovanje, ki ga je po mnenju Busha sporazum ABM onemogočal. Ameriški predsednik je še zagotovil, da si ZDA prizadevajo za dialog in sodelovanje. Pri tem je spomnil, da se je minuli mesec v Moskvi tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dogovoril o sodelovanju pri raketni obrambi in dodal, da obe državi stremita k novi vrsti odnosov. Putin in Bush sta konec maja tudi podpisala sporazum o zmanjševanju strateškega orožja, ki predvideva zmanjšanje števila jedrskih konic za dve tretjini na od 1700 do 2200 do leta 20012.
ZDA naj bi na območju Delta Junction na Aljaski že v soboto opravile prva dela za gradnjo testne naprave za protiraketni sistem, ki naj bi stal približno 64 milijard dolarjev. Po navedbah ZDA je protiraketni sistem namenjen obrambi pred morebitnimi napadi iz držav, kot so Irak, Iran in Severna Koreja.
Duma: Ameriški korak je resna politična napaka
Poslanci dume, spodnjega doma ruskega parlamenta, so v deklaraciji z obžalovanjem sprejeli odstop ZDA od sporazuma o protibalističnih raketah (ABM) iz leta 1972 in to ameriško odločitev označili za resno politično napako. V deklaraciji "o novih ameriško-ruskih odnosih na področju strateške stabilnosti" so zapisali, da bi odstop ZDA od sporazuma ABM lahko "resno ogrozil mednarodno varnost". Od ruske vlade pa poslanci pričakujejo sprejem dodatnih ukrepov, s katerimi bo zagotovila varnost države. Resolucijo je podprlo 359 poslancev, proti ni glasoval nihče, eden pa se je glasovanja vzdržal. Ruski obrambni minister Ivanov je medtem omilil nevarnost, ki naj bi ji bila izpostavljena Rusija. Kot je poudaril, ameriški protiraketni sistem obstaja na virtualen, nerealen način, zato na tej podlagi v Rusiji ne morejo razpravljati o protiukrepih, povezanih z odstopom ZDA od sporazuma. Z odstopom od sporazuma ABM, ki je za Moskvo predstavljal temeljni kamen strateške stabilnosti, pa je Bush storil prvi korak na poti izgradnje protiraketnega ščita.
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je ob robu dvodnevnega srečanja zunanjih ministrov skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) v kanadskem Whistlerju ponovil obžalovanje zaradi odstopa ZDA od sporazuma ABM. Po njegovih besedah je naloga Rusije sedaj "minimizirati negativne posledice, ki so se zgodile zaradi odstopa ZDA od sporazuma".
Sporazum ABM po 30-ih letih v koš
Ameriško-ruski sporazum o protibalističnih raketah (ABM) iz leta 1972, ki prepoveduje razvoj, testiranje in nameščanje strateških raketnih obrambnih sistemov v zraku, na morju ali v vesolju, je prenehal veljati v četrtek, potem ko so ZDA 13. decembra lani sporočile, da odstopajo od sporazuma. Po ocenah ameriške administracije je namreč sporazum ABM, ki sta ga 26. maja leta 1972 podpisala takratna predsednika ZDA in nekdanje Sovjetske zveze, Richard Nixon in Leonid Brežnjev, zastarel, saj ne sledi zahtevam sodobnega sveta.
Ameriški predsednik George Bush je odločitev o odstopu ZDA od sporazuma pojasnil 13. decembra lani. Po Bushevih besedah so ZDA z odstopom od sporazuma za seboj pustile še zadnji ostanek hladne vojne. Dodal je, da sta se z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom strinjala, da ameriška odločitev o odstopu od sporazuma ne bo na noben način spodkopala novih odnosov med državama ali ruske varnosti. Sicer pa bodo ruski in ameriški ministri za obrambo in zunanje zadeve predvidoma jeseni na srečanju v Moskvi razpravljali o problemih, povezanih z vprašanji strateške stabilnosti. To bo prvi sestanek posvetovalne skupine o strateški varnosti, o kateri sta se Putin in Bush dogovorila 24. maja na vrhu v Moskvi. Srečanja v ruski prestolnici za zdaj nista potrdili ne rusko ne ameriško zunanje ministrstvo.