Sadamu Huseinu na drugem sojenju skupaj s šestimi soobtoženci sodijo zaradi genocida in vojnih zločinov med t.i. operacijo Anfal, v okviru katere je v letih 1987 in 1988 potekalo množično prisilno preseljevanje Kurdov na severu Iraka.
Obravnava se je začela s prerekanjem med sodnikom in enim od odvetnikov glede nastopanja prič. Doslej so na procesu nastopile priče, ki so povedale, da so v kurdskih vaseh po letalskem napadu s kemičnim orožjem umirale cele družine. Po trditvah tožilstva je operacija, ki jo je izvedel Huseinov bratranec Ali Hasan al Madžid, znan tudi kot "kemični Ali", zahtevala okrog 182 tisoč smrtnih žrtev.
Genocid kot zakonito sredstvo
Obramba trdi, da so bili napadi na civilno prebivalstvo "zakonito vojaško sredstvo" v boju proti iraškim Kurdom, ki so se proti sunitski iraški vladi v času vojne med Irakom in Iranom borili na strani iranskih šiitov.
Naborniški centri iraške vojske in policije so pogosta tarča pripadnikov sunitsko-arabske manjšine, vključno s teroristi Al Kajde, ki nasprotujejo vključevanju šiitskih muslimanov v vladajoče strukture po volitvah v Iraku.
V streljanju severno od Bagdada pa je bil ubit ameriški vojak. Po podatkih Pentagona je bilo v Iraku od začetka ameriške invazije ubitih že 2664 ameriških vojakov.
Proces se odvija ob vse večji napetosti med različnimi iraškimi verskimi sektami in skupnostmi, ki se vojskujejo med seboj. Severnoiraški sunitski plemenski voditelji so v
nedeljo objavili poziv sodišču, naj izpusti Huseina, da se bo lahko vključil v iskanje rešitev za dokončanje državljanske vojne. "Pozivamo k izpustitvi predsednika Sadama Huseina, da se bo lahko udeležil političnega procesa narodne pomiritve," je izjavil Vasfi Asi, vodja plemena Obeid, ki je ena večjih iraških plemenskih skupnosti.
Odvetnik obrambe Badia Aref je novinarjem povedal, da so enega od njegovih pomočnikov minuli teden ugrabili in ubili v šiitskem delu Bagdada. Mnogi člani odvetniške skupine so namreč suniti, tako kot Sadam Husein.
Husein sicer še vedno čaka na sodbo v sojenju za poboj 148 šiitov v vasi Dudžail leta 1982, ki naj bi bila znana 16. oktobra. Tudi v tem procesu, ki je trajal devet mesecev, mu grozi smrtna kazen.
Doslej so med procesom v zadevi Dudžail neznanci ubili tri odvetnike obrambe, zaradi česar so se okrepile kritike, da pošteno sojenje, zaradi prelivanja krvi na sektaški in etnični osnovi, ni mogoče.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.