Nasilje v Iraku ne pojenja. Iraške sile so se spopadle s sunitskimi skrajneži, ki napadajo mesto Bakuba, prestolnico province Dijala, ki je od Bagdada oddaljena le kakih 50 kilometrov. Spopadi potekajo na obrobju Mukdadije, približno 35 kilometrov severovzhodno od Bakube. Ofenziva borcev iz vrst Islamske države Iraka in Levanta (Isil) se torej približuje Bagdadu.
Bakuba je etnično mešano mesto, v katerem živijo Kurdi, suniti in šiiti, in je po ameriški invaziji leta 2003 postala nekakšen simbol nasilja. V provinci Dijala je sicer skrajnežem že uspelo zasesti mesti Sadija in Džalula z okolico, kakih 125 kilometrov severovzhodno od Bagdada. Območje, ki je pod njihovim nadzorom, se tako s severa vse bolj širi tudi na vzhod države.
Tiskovni predstavnik visokega komisarja ZN za človekove pravice Rupert Colville je sporočil, da je bilo ofenzivi Isila v nekaj dneh ubitih že na stotine civilistov.
Po umiku iraških sil ofenzivo proti Isilu sprožile kurdske čete
Po navedbah lokalnih virov naj bi sicer medtem ofenzivo proti Isilu sprožile kurdske čete. Kurdski vojaki pašmergi želijo zapolniti vakuum, ki je nastal, potem ko so se iraške sile od tam umaknile. Na območju poleg Arabcev živi tudi veliko Kurdov in Turkmencev.
Kurdske sile so sicer že pred dnevi prevzele nadzor nad Kirkukom, da bi ga ubranile pred islamisti, medtem ko se je iraška vojska umaknila. Iraški Kurdi želijo Kirkuk vključiti v svojo avtonomno pokrajino Kurdistan, čemur pa Bagdad ostro nasprotuje.
Pripadnikom Isila je od ponedeljka uspelo zavzeti velike dele večinsko sunitskega severa Iraka, med drugim dve prestolnici provinc, drugo največje iraško mesto Mosul v provinci Ninive in Tikrit v provinci Saladin. Že pred tem so zavzeli mesti Faludža in Ramadi.
Po nepotrjenih navedbah, ki jih povzema britanski BBC, so iraške varnostne sile nato v četrtek sprožile letalske napade na njihove cilje v Mosulu in Tikritu.
Se bo ponovilo krvavo sektaško nasilje v Samari?
Po navedbah očividcev naj bi se pripadniki Isila danes pripravljali tudi na nov naskok na mesto Samara, kjer stoji slovita šiitska mošeja Al Askari. Napad nanjo leta 2006 je vodil v kravo sektaško nasilje, ki je terjalo več deset tisoč življenj.
Kot je napovedal njihov tiskovni predstavnik Abu Mohamed al Adnani, bodo prišli vse do Bagdada in do šiitskih svetih mest še bolj na jugu, kot je Karbala, ki jo vsako leto obišče na milijone romarjev.
Vodja političnega urada ZN v Iraku Nikolaj Mladenov je sicer v četrtek na zasedanju Varnostnega sveta ZN dejal, da predstavlja ofenziva Isila veliko grožnjo za suverenost Iraka, a da Bagdad za zdaj ni neposredno ogrožen.
Iraške oblasti okrepile obrambo glavnega mesta
Kljub temu pa so iraške oblasti v luči grozeče nevarnosti okrepile obrambo glavnega mesta. Kot so danes sporočili z notranjega ministrstva, so sprejeli nov načrt za zaščito Bagdada, ki med drugim predvideva nameščanje dodatnih sil, krepitev obveščevalne dejavnosti in uporabo tehnologije, kot so opazovalni baloni in kamere ter druga oprema.
ZDA preučujejo možnosti za pomoč iraškim varnostnim silam
ZDA medtem po besedah predsednika Baracka Obame preučujejo "vse možnosti" za pomoč iraškim varnostnim islam v boju proti skrajnežem. Irak naj bi ZDA med drugim že zaprosil za napade z brezpilotnimi letali, a naj bi bila ta prošnja zavrnjena. Tudi vojakov Američani v državo ne bodo pošiljali. "Ameriških vojakov ne bomo poslali nazaj v Irak, sem pa zaprosil svojo ekipo za nacionalno varnost, naj pripravi niz drugih možnosti, ki bi lahko pomagale pri podpori iraških varnostnih sil," je danes dejal Obama.
Medtem so ameriška podjetja v četrtek začela evakuacijo več sto ameriških državljanov, ki v pomembnem vojaškem letalskem oporišču Balad, kakih 80 kilometrov severno od Bagdada, pogodbeno delajo za iraško vlado na programih, povezanih z lovci F-16.
Kot je potrdila tiskovna predstavnica State Departmenta Jan Psaki, podjetja delavce iz varnostnih razlogov začasno umikajo v Bagdad. Kot je poudarila, ameriška vlada pri tem ne sodeluje, veleposlaništvo ZDA v Bagdadu pa še naprej normalno dela.
Oglasil se je tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, ki opozarja, da bi lahko dana situacija razdelila Irak in hkrati sprožila nemire v celotni regiji.
Isil, ena najnevarnejših džihadističnih skupin na svetu, naj bi štel okoli 5000 borcev
Isil je zrasel iz več manjših skupin, povezanih s teroristično mrežo Al Kaida. V sedanji obliki deluje približno leto dni in naj bi štel okoli 5000 borcev. Je odlično organiziran in velja za eno najnevarnejših džihadističnih skupin na svetu. Po lastnih navedbah tudi hitro pridobiva nove člane, tudi iz zahodne Evrope in ZDA.
Od lani se Isil bori na strani sirskih upornikov proti režimu Bašarja al Asada in nadzoruje tudi precejšnja območja na severu in vzhodu Sirije. Če bi uspel zadržati Mosul in nekatere druge pozicije v Iraku ter okrepiti svoje položaje, bi bil to velik korak v smer oblikovanja islamskega emirata na območju Sirije in Iraka. To bi bil največji uspeh džihadistov od leta 2001.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.