Med neonacisti in antifašisti, ki so se zbrali na protestih v Pragi, je prišlo do spopadov. Srbska tiskovna agencija Tanjug je poročala, da se je v stari judovski četrti zbralo okrog 1000 radikalnih levičarjev ter med 300 in 400 neonacistov. Policija je med protestniki zasegla različne vrste orožja.
V Prago so v soboto prispeli tudi neonacistični privrženci iz tujine, številne od njih je policija uspela zadržati izven starega mestnega jedra. Kot poročajo agencije, se je tudi v centru Prage zbralo več skupin, ki so z mirnim protestom izrazili nasprotovanje neonacističnemu shodu.
Shod je bil uradno organiziran zaradi nasprotovanja navzočnosti čeških vojakov v Iraku. Sodstvo shoda že večkrat ni odobrilo, a so ga pripadniki neonacistov v soboto kljub temu organizirali, saj imajo, kot so poudarili, pravico izraziti svoje stališče. Češke oblasti so zaradi protesta aktivirale kakih 1500 policistov, ki so ob 69-letnici zloglasne kristalne noči preprečili pohod neonacistov.
Nacistični pogrom 9. novembra 1938 je predstavljal začetek načrtnega uničevanja judovskega prebivalstva. Nacisti v Nemčiji in Avstriji so se takrat lotili ropanja judovskih domov, trgovin in sinagog, v roparskem pohodu pa je bilo veliko število judov tudi ubitih. Zaradi številnih razbitih stekel je takratni pohod neonacistov dobil vzdevek kristalna noč.
V rasističnih napadih umrlo že 60 ljudi
Rasističnih in ksenofobičnih napadov v Rusiji je vedno več in so v letošnjem letu zahtevali že 60 življenj, 280 ljudi je bilo ranjenih, je sporočil vodja moskovskega urada za človekove pravice Aleksander Brod. Ruski predsednik Vladimir Putin je policijo ob tem pozval k odločnejšim ukrepom proti ksenofobiji.
"Tiste, ki propagirajo ideje nacionalizma, ksenofobije in verske nestrpnosti, je treba strogo nadzorovati. Policija ima vsa sredstva, da jih ustavi," je dejal Putin. Brod je medtem povedal, da so od januarja do oktobra letos zabeležili okoli 200 napadov in incidentov iz ksenofobičnih motivov.
Kot je še pojasnil, so leta 2005 zabeležili samo 25 tovrstnih primerov nasilja. Lani je bilo sicer v ksenofobičnih napadih ubitih 56 ljudi, leto pred tem pa 25. "Glavni trend je, da postajajo ti napadi bolj agresivni in bolj javni, kljub temu pa tožilstvo in sodniki fašistični literaturi in nacionalističnim medijem namenjajo le malo pozornosti," je opozoril Brod.
Najpogostejše žrtve rasističnih napadov so ljudje iz nekdanjih sovjetskih republik, kot so Azerbajdžan, Armenija in Gruzija, ter Severnokorejci in Afričani.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.