Spominske maše in prižiganje sveč ob obletnici Praljakove smrti

Hrvati so v četrtek, leto dni po samomoru obsojenca za vojne zločine Slobodana Praljaka, prižigali sveče v njegovem rojstnem mestu Čapljini, pa tudi v Mostarju, Širokem Brijegu, Grudah, Vitezu, Žepču in drugod. V nekaterih katoliških cerkvah v BiH so potekale spominske maše zanj.

Praljak je bil častnik hrvaške vojske in Hrvaškega obrambnega sveta (HVO) v BiH. Na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je bil 29. novembra lani pravnomočno obsojen na 20-letno zaporno kazen za vojne zločine v BiH leta 1993.

Po izreku sodbe je zatrdil, da ni vojni zločinec, in je pred kamerami v sodni dvorani spil strup, ki ga je na neznan način uspel pretihotapiti v pripor haaškega sodišča. Njegov samomor je zasenčil zadnjo pravnomočno sodbo haaškega sodišča pred iztekom mandata.

Kje je dobil strup, še danes ni jasno

Nizozemsko tožilstvo je v začetku novembra sporočilo, da so zaključili preiskavo o Praljakovi smrti. Ta je pokazala, da je substanca, ki jo je spil, kalijev cianid, raztopljen v vodi. Kljub temu, da jo je težko kupiti, pa posedovanje ni kaznivo dejanje.

Preiskovali so tudi sum kaznivega dejanja pomoči pri pripravi samomora. Skušali so ugotoviti, kako so strup prinesli na sodišče. Pregledali so posnetke nadzornih kamer, zaslišali priče in pregledali dokumente, nosilce podatkov ter prostore, v katerih je Praljak živel. Kljub temu niso odkrili, kako je prišel do strupa.

Na posnetkih, tako iz zapora kot na tistih iz sodišča, niso našli nobenih dokazov, da bi mu kdor koli kadar koli izročil kaj sumljivega. Na posnetku, neposredno preden je popil strup, tudi ni razvidno, od kod je vzel stekleničko.

Praljak je pred branjem sodbe kratek čas preživel tudi v dveh prostorih sodišča, ki nista pod videonadzorom. Bil je na stranišču in v prostoru za pridržanje, neke vrste čakalnici. Oba prostora so natančno pregledali in niso odkrili ničesar posebnega.

Poleg Praljakove je sodišče v prizivnem postopku potrdilo sodbe s prve stopnje še petim visokim predstavnikom samooklicane medvojne hrvaške tvorbe Herceg-Bosne zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Bošnjaki med letoma 1992 in 1994 ter zaradi etničnega čiščenja, pa tudi zaradi organiziranja koncentracijskih taborišč ter umorov, mučenj in posilstev v Hercegovini in osrednji Bosni.

Bivši predsednik vlade Herceg-Bosne Jadranko Prlić je bil obsojen na 25 let zapora, bivši obrambni minister Bruno Stojić na 20 let, načelnik generalštaba Hrvaškega obrambnega sveta (HVO) Milivoj Petković na 20 let zapora, bivši šef vojaške policije Valentin Ćorić na 16 ter šef komisije za izmenjavo vojnih ujetnikov Berislav Pušić na deset let.