Na slovesnosti pod pokroviteljstvom hrvaške vlade, ki je potekala pred spomenikom Kamniti cvet, so se spomnili 22. aprila leta 1945, ko je 600 taboriščnikov skušalo pobegniti iz taborišča, pri čemer se jih je rešilo le 96.
Čast vsem žrtvam in preživelim je izrekel predsednik hrvaške vlade Ivica Račan. V svojem govoru je poudaril, da vsi, ki so danes prišli v Jasenovac, obsojajo zlo, tako tisto, ki se je zgodilo v tem taborišču, kot tudi vsako drugo zlo.
Na komemoraciji, ki so se je udeležili tudi preživeli taboriščniki, predstavniki verskih skupnosti in združenj antifašističnih borcev, so prebrali telegram predsednika Stjepana Mesića, ki je zbranim sporočil, da je Jasenovac velik opomin.
V imenu hrvaškega predsednika pa sta njegova svetovalca Igor Dekanić in Imra Agotić k spomeniku položila vence. Komemoracije so se udeležili tudi predstavniki sabora.
Resnica o žrtvah Jasenovca je bila dolga leta prikrivana, točne številke pa še danes niso potrjene. Taborišče v Jasenovcu je bilo ustanovljeno za časa Neodvisne države Hrvaške (NDH) avgusta 1941 s preselitvijo koncentracijskih taborišč Jadovno pri Gospiću in Solana na otoku Pag. Njegov namen je bil predvsem iztrebljenje Srbov, Judov in Romov v NDH.
Preminuli hrvaški predsednik Franjo Tudjman je v svoji knjigi Neizhodna zgodovinska resnica ocenil, da je bilo v Jasenovcu likvidiranih manj kot 40.000 oseb. Hrvaški demograf Vladimir Žerjavić pa meni, da je bilo tam ubitih med 85.000 in 90.000 oseb, med njimi okoli 50.000 Srbov, 14.000 Judov, 12.000 Romov in 12.500 antifašističnih Hrvatov.
Mnogo višje številke pa navajajo druge raziskave. Po podatkih judovskega centra Simon Wiesenthal iz Jeruzalema je bilo v jasenovškem koncentracijskem taborišču ubitih okoli 600.000 Srbov, Judov, Romov in antifašistov. Jugoslovanska državna komisija, ki je bila ustanovljena takoj po drugi svetovni vojni, pa je število žrtev Jasenovca ocenila na 700.000.
