Hkrati s položitvijo cvetja so tudi že potekale spominske maše, opoldan pa so se napadov, ki so terjali 52 življenj, spomnili z dvema minutama molka. Londonski župan Ken Livingstone je v sporočilu ob današnji obletnici dejal, da so bili ti teroristični napadi najhujši preizkus za mesto po drugi svetovni vojni. Dodal je še, da bi moralo biti mesto ponosno na to, kako se je spopadlo s tragedijo.
London živi v strahu
Prireditve ob obletnici so zasenčile nove grožnje, za katere se je izvedelo iz v četrtek objavljenega videoposnetka. Na posnetku namreč eden od napadalcev, ki se je razstrelil pred letom dni Shehzad Tanweer, grozi z "več in hujšimi" napadi, če Velika Britanija ne bo umaknila svojih sil iz Iraka in Afganistana. Vodja londonske policije Ian Blair je tako danes posvaril, da je London teroristično še vedno zelo ogrožen, zato so močno okrepili varnostne ukrepe. "Grožnja se je očitno povečala. In grožnja, da bi napade izvedli, je zelo resnična," je dejal Blair.
Napade na tri vlake londonske podzemne železnice in avtobus so 7. julija lani izvedli štirje britanski muslimani, doslej pa še ni bilo jasnega odgovora o razlogih za njihovo dejanje.
Na številne izzive, povezane z grožnjo novih napadov, so oblasti odgovorile z novim spornim protiterorističnim zakonom, ki je v veljavi od aprila. Ta med drugim za kaznivo dejanje šteje tudi poveličevanje terorističnih napadov, distribucijo terorističnih publikacij ter urjenje za napade, pripravo in načrtovanje terorističnih napadov, kar je v javnosti naletelo na kritike.
V ospredje je stopilo tudi vprašanje verodostojnosti obveščevalnih podatkov, ali jih raziskati ali tvegati nov teroristični napad, ne gre pa zanemariti morebitnih napak, ki so jih oblasti storile v svojih protiterorističnih prizadevanjih.
Vlada Tonyja Blaira si je v zadnjih mesecih prizadevala okrepiti stike z muslimanskimi voditelji v državi, tudi zato, da bi tako prispevala k umirjanju razmer, ko je v nekaterih britanskih mestih po napadih prišlo do versko motiviranih napadov. V Veliki Britaniji naj bi živelo 1,6 milijona muslimanov, po obveščevalnih podatkih pa naj bi jih med njimi približno 8000 podpiralo cilje Al Kaide ali imelo povezave z islamskimi skrajneži.
Medtem je pakistanski minister za informiranje Mohamed Ali Durani sporočil, da ni nobenih dokazov o povezavi med Pakistanom in lanskoletnimi londonskimi napadi. Zanikal je, da bi Pakistan pomagal napadalcem, med katerimi so bili trije pakistanskega porekla. "Ni nobenih dokazov, da bi se katerikoli napadalec usposabljal v Pakistanu ali prejemal kakršnokoli podporo pakistanskih skrajnežev," je dejal Durani.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.