Spomin na Černobil

Danes mineva 21 let od najhujše jedrske nesreče v zgodovini, do katere je prišlo 26. aprila 1986 v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil. Nesreča je uničila življenja milijonom ljudi v zahodni Rusiji, Belorusiji in Ukrajini ter zaznamovala vso Evropo. Ljudje v omenjenih državah so obletnico obeležili z molitvijo, minuto molka ter prižiganjem svečk, v spominskih slovesnostih pa je sodeloval tudi ukrajinski predsednik Viktor Juščenko.

"Z žalostjo se spominjamo junaških reševalcev ter vseh žrtev jedrske katastrofe, ki je prizadela našo državo," je med slovesnostjo danes dejal Juščenko.

Deljena mnenja glede vzroka nesreče

Pred enaindvajsetimi leti ob 1.23.47 zjutraj je med izvajanjem varnostnega preizkusa eksplodiral četrti černobilski reaktor. Po vsem tem času so mnenja glede katastrofe še vedno deljena: razhajajo se glede vzroka nesreče, količine sevanja in števila žrtev.

Po trditvah nekaterih naj bi med preizkusom prišlo do težav, zaradi česar je eden od uslužbencev pritisnil gumb za zasilno zaustavitev, kar naj bi botrovalo eksploziji. Že pred poskusom naj bi uslužbenci kršili varnostne predpise - šlo naj bi torej za človeško napako. Po drugi razlagi naj bi bila zaradi slabe zasnove reaktorja, kakršnega so uporabljali samo v nekdanji Sovjetski zvezi, nesreča skoraj neizogibna.

Reaktivnost dosegla tudi Slovenijo

Usodna nesreča je razgalila številne slabosti komunističnega sistema in pospešila razpad Sovjetske zveze pet let kasneje. Moskva je nesrečo priznala šele po treh dneh, in sicer zaradi pritiskov Švedske, ki je zaznala prisotnost radioaktivnega prahu iz smeri Sovjetske zveze in zagrozila s sprožitvijo preplaha pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA).

Radioaktivnost naj bi onesnažila več kot 160.000 kvadratnih kilometrov površine, dosegla pa je tudi Slovenijo. Povzročila je preselitev na stotisoče ljudi ter uničila mnogo hektarov obdelovalne zemlje, ki je veljala za eno izmed najbolj rodovitnih v Evropi. Nesreča naj bi po nekaterih podatkih sprostila 400-krat več radioaktivnega sevanja kot jedrska bomba odvržena na Hirošimo.