Februarja 1944 je ameriška mornarica napadla japonske sile v pomorski bazi v zalivu Truk otočja Chuuk. Po 48 urah je 200.000 ton japonskih ladij, letal, tovornjakov in tankov potonilo v morski grob. Danes je to območje polno pretresljivih in hkrati zanimivih podvodnih prizorov, ki privlačijo zgodovinarje in potapljače z vseh koncev sveta. Po mnenju nekaterih potapljačev naj bi bila na dnu zaliva Truk najboljša zbirka ladijskih razbitin na svetu.
A ostanki so tudi tempirana bomba, ki ogroža občutljiv koralni greben. Iz razpadajočih ladij po kapljicah izteka več milijonov litrov nafte. Znanstveniki predpostavljajo, da bo vse gorivo popolnoma izteklo v naslednjih nekaj letih. S tem pa bo uničeno okolje in tudi gospodarstvo otokov, ki se zanašajo pretežno na ribolov.
Na dnu zaliva naj bi bilo več kot 40 japonskih plovil. V samo treh tankerjih naj bi bilo približno 32 milijonov litrov nafte. Če bi vse izteklo, bi bile posledice hujše, kot so bile v primeru razlitja v Mehiškem zalivu, je za Al Jazeero povedal strokovnjak za ladijske razbitine iz Muzeja zahodne Avstralije Ian MacLeod. Čeprav znanstveniki in domačini opozarjajo na nevarnost, še noben načrt za rešitev problema ni bil oblikovan. "Tankerji postajajo vse bolj krhki in v primeru tajfuna bi jih praktično raztrgalo," je pojasnil MacLeod. Možna rešitev je po njegovem mnenju tako imenovani "hot tapping".
"Pri tej metodi moraš izvrtati luknje v trupu ladje, nato je treba segreti nafto do te mere, da jo lahko posrkaš ven," je razložil MacLeod. Težava je v tem, da je metoda draga in da bi morala sodelovati večja skupina strokovnjakov za ladijske razbitine in črpanje nafte. To pa je za otočje Chuuk predrago. Gre namreč za revno deželo, kjer je brezposelnost 40-odstotna, poroča Al Jazeera.
Druga težava je povezana z lastniki potopljenih ladij in s tistimi, ki so jih poslali na dno morja. Tokio mora namreč dovoliti vsakršen poseg na razbitinah. Oblast otočja Chuuk meni, da je dolžnost Američanov in Japoncev, da pomagajo. "Ne vem, mogoče obstajajo pravne ali politične omejitve, ne vem točno, kaj se dogaja. Ampak gledano iz naše perspektive verjamem, da je njihova moralna dolžnost, da nam pomagajo očistiti okolje," je za Al Jazeero dejal guverner otočja Wesley Simina.
Japonska se sedaj sooča s svojo katastrofo, a mnogi menijo, da odgovornost ostaja. "Čeprav gre za grob, moramo izčrpati nafto. Očistiti moramo vse, kar ogroža človeštvo. To je naša dolžnost," je prepričan Toshio Nakamura, ki je preživel bombni napad v zalivu Truk.
Otočje je tako kot nekoč, ko so mu vladale kolonialne sile, tudi sedaj odvisno od zunanjih sil. Usoda otočja in domačinov je odvisna od tujcev. Če do izlitja nafte pride, bodo prebivalci Chuuka izgubili najpomembnejša vira dohodka. Zaradi onesnaženja bo uničen koralni greben in poginile bodo ribe, a ravno ribolov predstavlja glavno gospodarsko dejavnost na otočju. Brez rib bi dobesedno stradali. Poleg tega pa bi razlita nafta uničila ladijske razbitine, ki privlačijo ljudi z vseh koncev sveta, ljudi, ki prinašajo dohodek otočanom, še poroča Al Jazeera.
"V takšnem stanju razlitja ne bomo mogli preprečiti. Ni vprašanje, ali se bo zgodilo. Vprašanje je, kdaj se bo zgodilo," je zaskrbljen Simina.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.