'Spolne prestopnike na seznam!'

Evropska komisija se zavzema, da bi na ravni EU vzpostavili sistem alarmiranja v primeru ugrabitve otroka, podobno kot je to v veljavi v Franciji, kjer so se zgledovali po ameriškem sistemu. V Franciji namreč policija s slikami obvesti vse prebivalce v krogu 15 kilometrov od kraja ugrabitve. Nato krog razširijo na 30 kilometrov in naprej, navaja Euobserver.

Kot poroča bruseljski spletni bilten Euobserver, so ugrabitve otrok velik problem v EU, saj se ugrabitelji pogosto skrijejo v kaki drugi državi članici. Podobno je tudi z ostalimi storilci spolnih deliktov, o katerih druge države članice EU pogosto ne vedo nič. Zato bi EU morala vzpostaviti enoten seznam tovrstnih storilcev, razmišljajo v Bruslju.

Raziskava, ki jo je objavila britanska televizija BBC, je pokazala, da se 95 odstotkov vprašanih evropskih poslancev zavzema, da bi morala policija v primeru resnih zločinov nad otroki ravnati enako po vsej EU, 97 odstotkov pa se jih zavzema za vzpostavitev enotnega seznama, na katerem bi bili zbrani vsi, ki so bili kaznovani za kak spolni delikt.

Raziskavo je po navedbah Euobserverja sprožila ugrabitev štiriletne Britanke Madeline McCann, ki jo po več kot treh mesecih še vedno niso našli. Vendar pa kot poudarjajo v Bruslju, so ugrabitve otrok že dolgo resen problem v Evropi. Po ocenah naj bi bilo samo v Italiji letno ugrabljenih 1800 mladoletnikov, 1000 v Belgiji in 850 v Veliki Britaniji. V celotni EU naj bi se številka povzpela celo do 70.000.

Hitra izmenjava kriminalnih datotek med državami EU

Evropska komisija se je sicer februarja odločila tudi za vzpostavitev posebne enotne in brezplačne telefonske številke 116-000, na katero se bodo lahko v vsaki državi članici prijavila izginotja otrok. Junija pa so se ministri za pravosodje dogovorili tudi o hitri izmenjavi podatkov iz nacionalnih registrov kazenskih kartotek. Na ta način bi morale države članice obvestiti druga drugo o obsojencih na svojem ozemlju, s čimer bi preprečili, da bi obsojeni kriminalci lahko zlahka potovali po povezavi, zasedali neprimerne službe in ponavljali kazniva dejanja, za katera so že bili obsojeni nekje drugje.

Tovrstni problem se je še kot posebej pereč izkazal v primeru francoskega serijskega morilca Michela Fournireta, ki se je leta 1992 preselil v Belgijo, kjer niso vedeli nič o tem, da je bil v Franciji že obsojen zaradi posilstva in spolnih napadov na mladoletnike. Fourniret se je nato v Belgiji zaposlil kot nadzornik v šoli in nadaljeval s spolnimi napadi na otroke.

Članice EU so si doslej sicer že izmenjevale podatke o storilcih kaznivih dejanj, vendar pa je praksa pokazala, da to ni bilo ravno učinkovito, navaja EU observer. Države so si namreč kazenske kartoteke izmenjale le enkrat letno, po drugi strani pa tudi z ničemer niso bile zavezane, da morajo te podatke hraniti. Zdaj naj bi te stvari uredili bolje, so prepričani v Bruslju.