Med sodno obravnavo je 67-letni nekdanji egiptovski predsednik Mohamed Morsi omedlel in kasneje v bolnišnici umrl. Egiptovske oblasti so Morsija, ki je prestajal 20-letno zaporno kazen zaradi nasilja in smrti protestnikov med demonstracijami leta 2012, pokopale le nekaj ur po njegovi smrti. Mnoge človekoljubne organizacije so kritizirale pogoje, v katerih je Morsi prestajal svojo zaporno kazen, pozvali pa so tudi k neodvisni preiskavi njegove smrti.
Njegovo nenadno smrt so egiptovski mediji pokrili kot novico drugotnega pomena – naslovnice časopisov so namenili Afriškemu pokalu narodov, Morsijeva smrt pa je pristala v notranjosti, na straneh, ki so po navadi namenjene poročanju o zločinih. Programi v lasti države v novicah niso omenili niti, da je bil Morsi nekdanji predsednik – prvi demokratični izvoljeni voditelj v Egiptu – nazivali so ga le z njegovim polnim imenom in priimkom.
Namenili so mu točno 42 besed (v arabščini), kratko vest, tako v tiskanih medijih, na radiu in na televiziji:
"Mohamed Morsi je umrl včeraj med sojenjem za vohunjenje. Pokojni je sodnika prosil za dovoljenje, da spregovori in sodišče mu je to dovolilo. Ko je bilo sojenje že prekinjeno, je omedlel in umrl. Njegovo truplo so prepeljali v bolnišnico in potrebni postopki so že v teku."
Voditeljica egiptovskih novic je (nenamerno) opozorila na podobnost poročanja s spodrsljajem v živo. Medtem ko je brala s trotl bobna, je na koncu prebrala tudi besede: "To je bilo poslano z naprave Samsung." Ko je spoznala svojo napako, je bila vidno zmedena in osramočena, preden je brala naprej, pa je za nekaj sekund postala.
Po poročanju spletne strani Mada Masr, ki ni v lasti egiptovskih oblasti in velja za eno redkih še obstoječih neodvisnih, so vest medijem poslali uradniki prek WhatsAppa. Priložili naj bi tudi navodila, da novico objavijo v notranjosti časopisa in ne na naslovnici.
Hussein Baoumi, raziskovalec organizacije Amnesty International na območju Egipta, je za BBC povedal, da medije v Egiptu kontrolirajo varnostne sile. "Varnostne sile glede potencialno občutljivih tem pošiljajo sporočila televizijskim programom in jim pripravijo scenarij, kako pokriti določeno novico," razlaga Baoumi.
Pri Morsiju so želeli omejiti količino informacij in prevzeti nadzor nad zgodbo – pomembno jim je bilo predvsem, da je zgodba upovedana tako, da oni niso krivci za njegovo smrt. "Prav tako so želeli predstaviti obdobje njegovega vladanja, kot da je bil le predstavnik Muslimanske bratovščine, ki je pretental populacijo," še dodaja Morsi.
Odkar je predsednik Egipta Abd Al-Fattah Al-Sisi, se je medijska svoboda v Egiptu močno poslabšala, oblasti pa so skoraj popolnoma prevzele nadzor tako nad tradicionalnimi kot tudi družbenimi mediji. Baoumi pravi, da je Mada Masr še ena izmed redkih spletnih strani, ki ostajajo neodvisne, ljudje, ki jo ustvarjajo, pa se morajo posluževati strogih varnostnih ukrepov in varnih povezav.
Organizacija Reporters without Borders (RSF) Egipt uvršča na 163. mesto med 180 državami na svetu glede svobode medijev – to severovzhodno afriško državo so označili za največji zapor za novinarje. Leta 2015 je predsednik Sisi sprejel anti-teroristični zakon, ki prepoveduje novinarjem objavo informacij, ki bi bile v nasprotju z uradnimi razlagami vojaških napadov. Tri leta po tem je ratificiral še en kontroverzni zakon, ki omogoča državi, da poostri nadzor nad internetom in blokira spletne strani, ki bi lahko bile grožnja državni varnosti ali ekonomiji.
"Že od leta 2013 oblasti izvajajo lov na čarovnice, usmerjen proti novinarjem, ki jih sumijo podpiranja Muslimanske bratovščine. Govorimo o sisifikaciji medijev," je povedala Sabrina Bennoui iz RSF. Od takrat so novinarji prisiljeni, da poročajo le o "uradnih verzijah terorističnih napadov", še dodaja.
Bennouijeva pravi, da sicer nimajo potrditve, da bi vlada res diktirala 42-vrstično vest o Morsijevi smrti, a glede na to, da je bil nekdanji predsednik član skupine, ki je v Egiptu označena za teroristično organizacijo, bi stroga pravila o poročanju verjetno aplicirali tudi v tem primeru.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.