Kot poroča Kurier, sicer sosede jezi, da morajo na meji še vedno vzdrževati tabor, ki so ga postavili ob migrantski krizi leta 2015. Šotori še stojijo, tudi zasilna pisarna in stranišča, je medijem povedal tiskovni predstavnik policije. To pa ni poceni. V avstrijskem parlamentu se je pojavil podatek, da je to državo lani stalo 3 milijone evrov.
Sosedje so sicer jasni - ponovitve oktobra 2015, ko je v državo na dan prišlo po 8000 migrantov ne bo. Za to so na svoje mesto postavili tako zakonske omejitve, še vedno pa poostreno varujejo mejo in urijo svoje sile, čemur naj bi bila namenjena tudi vaja na Špilju.
Slovenija je proti vaji protestirala, češ da zato ni potrebe, in da se vzbuja slabo ozračje. Je pa v zadnjih mesecih znova očitno zaostrovanje migrantske krize. Nekdanji hrvaški notranji minister Ranko Ostojić celo trdi, da se obeta nov izbruh migrantske krize. Kot je dejal za Slobodno Dalmacijo, v Grčiji na pot na zahod čaka 60.000 ljudi, medtem pa ne Avstrija ne Nemčija ne želita več migrantov, Madžarska pa se je obdala z žico.
Italija zapira pristanišča za ladje, ki rešujejo migrante
Zaradi migrantov, ujetih na ladji Aquarius, ki jih nista želeli ne Italija ne Malta, na koncu pa jim je zatočišče ponudila Španija, je zavrelo tudi med Italijo in Francijo, potem ko je francoski predsednik novo italijansko vlado opozoril, da zavračanje nesrečnih ljudi ni primerno.
Vseeno je italijanski notranji minister Matteo Salvini danes napovedal, da bo prepovedal dostop v italijanska pristanišča še dvema nemškima organizacijama, ki rešujeta migrante. "Te organizacije morajo vedeti, da Italija ne bo več podpirala ilegalnih migracij," je dejal Salvini.
Prepoved bo veljala za nemški organizaciji Sea-Eye in Mission Lifeline. Po njegovih besedah imata ob libijski obali nameščene svoje reševalne čolne, s katerimi rešujejo ljudi, ki so jih tam zapustili tihotapci.
Organizacija Mission Lifeline se je na Salvinije besede že odzvala sarkastično in ga označila za fašista, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Organizacija je sicer v petek potrdila, da je pred libijsko obalo rešila 118 ljudi, med njimi 14 žensk, štiri otroke in dojenčka. Kot so sporočili, je italijanska obalna straža nato zahtevala, da se migrante napoti v libijsko pristanišče Misrata. "Bojimo se, da bodo rešene migrante odslej vračali v Libijo," so dodali.
Težave v Nemčiji
V Nemčiji pa se trese kar celotna vlada. V koaliciji se bije ostra bitka o novi politiki do priseljevanja. Merklova, ki ji številni očitajo, da je do migrantov preveč popustljiva, ima težave z zahtevami po omejevanju priseljevanja, ki pridajajo iz sestrske stranke CSU.
Na drugi strani koalicijska partnerica SPD nasprotuje povečanju nadzora na mejah, ker naj bi to pomenilo "konec svobodne Evrope", prav tako zahtevajo odprtost do migrantov.
CSU nemškega notranjega ministra Horsta Seehoferja še naprej vztraja pri tem, da bi na nemških mejah zavračali vse prosilce za azil, ki so jih že registrirali v drugih članicah EU. A hkrati po novem podpirajo prizadevanja za sprejetje podobnih ukrepov na evropski ravni.
Zavzemajo se sicer, da bi čim prej sprejeli ukrepe za novo ureditev nemškega azilnega sistema, ki jih je Seehofer vladi predstavil že v svojem načrtu o upravljanju migracij. Kot so pojasnili, sprejemanje ukrepov na ravni EU po izkušnjah sodeč terja več časa.
Merklova je po informacijah dpa medtem na pogajanja prišla s predlogom, da bi z najbolj obremenjenimi državami, kot sta Italija in Grčija, sklenili dvostranske sporazume. Tako bi imeli boljšo pravno podlago za zavračanje prosilcev za azil na nemški meji.
Vse večje število prošenj
Avstrijski mediji medtem poročajo, da skrbi nekaterih evropskih politikov zaradi novega migrantskega vala niso iz trte izvite, kot dokaz pa navajajo številke iz Nemčije.
Tam je v letošnjem letu do konca maja za azil zaprosilo 78.000 ljudi, samo od aprila do maja pa se je številka povečala za 23.000 ljudi, piše krone.at, ki se sklicuje na Passauer Neue Presse. Aprila naj bi bilo prošenj okoli 13.000.
