V sredinem napadu izraelske vojske na postojanko palestinskih varnostnih sil v mestu Deir Al-Balah v osrednjem delu Gaze so bili ubiti trije palestinski policisti, izraelska vojska pa je skupno uničila tri postojanke. Palestinski policist je bil ubit tudi v mestu Beit Hanun na severu Gaze, kamor je izraelska vojska s tanki vdrla v noči na sredo. O vdorih izraelske vojske poročajo še iz mesta Beit Lahia, prav tako na severu Gaze.
Po navedbah palestinskih varnostnih virov so izraelske sile zasedle že vse predele Beit Hanuna. Izraelska vojska je v mestu uvedla policijsko uro in zaprla vse ceste do mesta, vojaki pa naj bi sistematično izvajali hišne preiskave. Izraelska vojska je v sporočilu za javnost zapisala, da bodo izraelske sile nadaljevale operacijo čiščenja v Beit Hanunu, saj naj bi bilo mesto ena od utrdb islamskega gibanja Hamas. Po izraelskih navedbah naj bi v Beit Hanunu načrtovali napade na izraelske cilje, med drugim obstreljevanje judovskih naselij na severu Gaze. Palestinski varnostni viri so medtem sporočili, da se je izraelska vojska v sredo zvečer že začela umikati iz Beit Hanuna.
Izraelci so preiskali tudi številne hiše in prijeli 18 moških. Današnja akcija izraelske vojske ni bila nepričakovana. Obrambni minister Benjamin Ben Eliezer je namreč v torek posvaril, da bi bil lahko Izrael prisiljen dolgoročno ponovno zasesti palestinska avtonomna območja, če bodo Palestinci na izraelsko ozemlje znova izstrelili rakete vrste kasam, ki jih sami izdelujejo v Gazi.
Palestinski predsednik Jaser Arafat je izrazil ogorčenost nad vodjo palestinskih varnostnih sil Džibrilom Radžubom, ker ta razjarjeni palestinski množici ni preprečil izpustitve 17 zapornikov iz zapora v Hebronu na Zahodnem bregu. Kakih 300 Palestincev je v torkovem pohodu na zapor med drugim osvobodilo lokalnega vodjo skrajnega islamskega gibanja Džihad, Mohameda Ajuba Sidra, ki so ga izraelske sile decembra lani poskušale ubiti.
Evropska politika na Bližnjem vzhodu
Britanski zunanji minister Jack Straw je danes z obiskom Izraela začel turnejo po Bližnjem vzhodu, na katero je odšel zaradi zaskrbljenosti nad stopnjevanjem izraelsko-palestinskega nasilja. Kot so sporočili z izraelskega zunanjega ministrstva, se je Straw v Tel Avivu srečal z izraelskim obrambnim ministrom Benjaminom Ben Eliezerom, ki je britanskemu gostu dejal, da želi, da Evropa podpre Izrael v boju proti nasilju in v poskusih, da bi izrinil palestinskega vodjo Jasera Arafata.
Straw se je srečal tudi z izraelskim zunanjim ministrom Šimonon Peresom, sledilo pa mu je srečanje z Arafatom v Ramali, kjer je od 3. decembra v nekakšnem hišnem priporu. Straw se sicer z izraelskim premierom Arielom Šaronom ni srečal, ker je ta zbolel za gripo, vendar ga je Straw po telefonu povabil na obisk v Veliko Britanijo. Straw je po srečanju z izraelskimi politiki dejal, da mora Arafat pred ponovnim začetkom mirovnih pogajanj najprej ustaviti teroristične dejavnosti. Britanski minister pa se je izognil kritiki izraelskih vpadov na palestinska ozemlja. Evropske države je obenem pozval, da se ne odmikajo preveč od ameriškega stališča glede reševanja krize na Bližnjem vzhodu.
Na štiridnevno turnejo na Bližnji vzhod pa je dopotoval tudi nemški zunanji minister Joschka Fischer, ki bo Izrael obiskal v četrtek, kjer bo obe strani pozval, naj prenehata z boji in začneta s pogajanji. Turnejo je začel v Egiptu.
Robinsonova pozvala Izrael k umiritvi razmer
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson je izrazila zaskrbljenost zaradi poškodovanja poslopja urada ZN v Gazi med nedavnimi izraelskimi bombnimi napadi, med katerimi sta bila ranjena tudi sodelavca svetovne organizacije.
Visoka komisarka je v svoji izjavi zapisala, da sta poslabšanje položaja človekovih pravic na palestinskih avtonomnih območjih in vse bolj negotovi humanitarni položaj v Izraelu po samomorilskih napadih vedno bolj zaskrbljujoča.
Sodelavci ZN naj bi namreč na lastni koži doživeli nenehno pretirano uporabo nasilja in drugih kolektivnih kazni s strani Izraela. Robinsonova je obenem pozvala izraelsko vlado k odpravi hišnega pripora za palestinskega voditelja Jaserja Arafata.
Izraelski veleposlanik ZN v Ženevi Yaakov Levy pa je izjave visoke komisarke označil kot enostranske, saj naj bi bili po njegovem mnenju izraelski napadi zgolj odgovor na palestinsko nasilje nad izraelskim civilnim prebivalstvom. Levy je Robinsonovo še pozval, naj obsodi stopnjevanje nasilja, za katero so odgovorne palestinske avtonomne oblasti, ne pa legitimne samoobrambe Izraela.
Veleposlaniki vseh arabskih držav pri ZN so se predtem na visoko komisarko ZN Robinsonovo, Mednarodni komite Rdečega križa in švicarsko vlado, ki je depozitarna država Ženevske konvencije, obrnili s pozivom, naj zagotovijo spoštovanje človekovih pravic na palestinskih avtonomnih območjih. Kot je pojasnil maroški veleposlanik v ZN Omar Helal, pomenijo kolektivne kazni in namerno ubijanje Palestincev kot tudi omejevanje gibanja palestinskega voditelja Arafata kršenje mednarodnih konvencij. Helal je še pojasnil, da si arabske države še naprej prizadevajo za mir, stabilnost in razvoj v regiji.
Palestinski veleposlanik Nabil Ramlaui je ob tem opozoril na dejstvo, da ne obstaja natančna definicije pojma terorizem. Terorizem je načelno nekaj povsem drugega kot upor proti tuji okupacijski sili. Ramlaui je izraelski vladi tudi očital, da nima niti mirovnega načrta niti interesa za mirovna pogajanja. Izraelski cilj je le zasedba palestinskega ozemlja, je menil Ramlaui.
Slovenski državni sekretar v Izraelu
Državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar se je v torek in sredo v okviru rednih dvostranskih konzultacijah mudil v Izraelu, kjer se je srečal s predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za gospodarstvo, izraelskega parlamenta, urada predsednika Izraela in z izraelskim ministrom za zunanje zadeve Šimonom Peresom.
Sogovorniki so se strinjali, da so odnosi med državama na dobri ravni ter se zavzeli za tesnejše sodelovanje na gospodarskem, znanstvenem in kulturnem področju. Pozornost so namenili tudi trenutnim varnostno-političnim razmeram v regiji in aktualnim predlogom Evropske unije za razrešitev konfliktov na Bližnjem vzhodu.
