FOTO in VIDEO: Puigdemont: Ravnanje španske vlade je poskus ponižanja Katalonije in napad na demokracijo

Španska vlada je na današnji izredni seji v Madridu odločila, da bo suspendirala regionalno vlado in razpustila parlament v Barceloni, v šestih mesecih pa v Kataloniji izvedla regionalne volitve, je po seji sporočil španski premier Mariano Rajoy.

Pojasnil je, da ne bodo ukinili avtonomije Katalonije, temveč samo suspendirali regionalno vlado pod vodstvom Carlesa Puigdemonta. Njene pristojnosti bodo prenesli na osrednjo vlado v Madridu. Puigdemont na regionalnih volitvah ne bo smel nastopiti niti ne bo smel predlagati kandidatov.

Gre za ukrepanje v skladu s 155. členom ustave, po katerem se je vlada odločila poseči, ker katalonska regionalna vlada ob izteku postavljenega ultimata ni privolila v končanje prizadevanj za neodvisnost.

Kot je po seji, ki je trajala več kot dve uri, dejal Rajoy, je bila uporaba 155. člena ustave neizbežna, čeprav vlada tega ni želela. Pojasnil je, da niso imeli izbire, ker je katalonska vlada delovala enostransko in v nasprotju z zakonodajo, ko je 1. oktobra izvedla referendum o neodvisnosti Katalonije.

Španska ustava iz leta 1978 v 155. členu, ki ga je Madrid tokrat uporabil prvič, vladi dovoljuje sprejetje "nujnih ukrepov", da avtonomno pokrajino prisili v izvrševanje obveznosti. Ukrepe mora potrditi še zgornji dom španskega parlamenta, senat, kjer ima Rajoyeva Ljudska stranka večino. To se bo najverjetneje zgodilo v petek.

Rajoy je dejal, da je namen ukrepov popeljati Katalonijo v nove regionalne volitve, ponovno vzpostaviti pravni red ter se izogniti dodatnemu padanju katalonskega gospodarstva. Po njegovih besedah so namreč podatki o stanju katalonskega gospodarstva zaskrbljujoči, v primeru razglasitve neodvisnosti pa bi to še dodatno oslabelo.

Puigdemont: To je napad na demokracijo

Puigdemont je zvečer v televizijskem nagovoru napovedal, da bo sklical sejo katalonskega parlamenta, na kateri bodo govorili o tem, kako odgovoriti na ukrepe vlade v Madridu. Kot je zatrdil, ne bodo sprejeli načrta vlade španskega premierja o ukinitvi katalonske avtonomije.

"Parlament bom pozval, naj se sestane na plenarnem zasedanju, na katerem bomo izvoljeni predstavniki ljudstva, lahko odločali o tem poskusu likvidacije naše vlade in naše demokracije," je dejal.

Po besedah Puigdemonta španska vlada krši načela pravne države, odločitev vlade v Madridu pa je označil za najhujši napad na Katalonijo po koncu Francove diktature.

Katalonski voditelj je govoril v katalonščini, del govora pa je imel tudi v španščini in angleščini. S slednjim se je obrnil na vse Evropejce.

Na ulicah Barcelone skoraj pol milijona ljudi

Medtem pa se je na ulicah Barcelone danes po podatkih policije zbralo 450.000 zagovornikov neodvisnosti Katalonije, ki so protestirali proti španski vladi. "Svoboda, svoboda," so vzklikali protestniki, ko so zahtevali izpustitev voditeljev dveh pomembnih civilnih združenj, ki zagovarjata neodvisnost Katalonije - Jordija Cuixarta iz združenja Omnium Cultural in vodje Katalonske narodne skupščine (ANC) Jordija Sancheza.

Obtožena sta spodbujanja več sto protestnikov k oviranju španske policije. Ta je 1. oktobra skušala preprečiti izvedbo katalonskega referenduma o neodvisnosti, s tem, ko je na nekaterih voliščih zasegla glasovnice in volilne skrinjice.

Številni so protestirali tudi proti današnji odločitvi španske vlade, da bo ukrepala v skladu s 155. členom španske ustave. Med udeleženci protestov so bili tudi številni katalonski politiki, med njimi Puigdemont in madridska županja Ada Colau. Slednja sicer ne sodi med borce za neodvisnost Katalonije, je pa zelo kritična do vlade v Madridu.

Kaj pravijo ankete?

Glede na ankete večina prebivalcev Katalonije sicer ocenjuje, da referendum ni zadostna pravna podlaga za neodvisnost od Španije. Kot je pokazala javnomnenjska raziskava inštituta FESOP za časnik El Periodico, 55,6 odstotka Kataloncev meni, da katalonska regionalna vlada nima mandata za razglasitev neodvisnosti Katalonije.

68,6 odstotka pa si jih želi nove regionalne volitve, s katerimi bi rešili ustavno krizo med Barcelono in Madridom. Podoben delež, 68,3-odstoten, je naklonjen temu, da bi se namesto razglasitve neodvisnosti začeli pogajati o ustavnih reformah, ki bi Kataloniji zagotovile še večjo avtonomijo.