Po katalonski razglasitvi neodvisnosti se bo zgodil "frontalni trk" španskih in katalonskih oblasti, ki so sicer v slabšem položaju, meni poznavalec španske politike Luka Lisjak Gabrijelčič. Na vseh ravneh pričakuje trenja, državljansko nepokorščino, demonstracije in represijo, ki bo vsaj tako huda kot na dan referenduma 1. oktobra.
Z današnjim zaključkom dveh procesov - sprožitev 155. člena ustave v španskem senatu in razglasitvijo republike v katalonskem parlamentu - se je na obeh straneh prekinila legitimiteta obstoječega reda, je dejal.
V prihodnjih dneh in tednih Lisjak Gabrijelčič pričakuje represijo, med drugim je španski državni tožilec že napovedal posredovanje proti katalonskim politikom zaradi upora. Sledita tudi razpustitev vlade, suspendiranje parlamenta, prevzem nadzora nad regionalno policijo in tudi nad sredstvi javnega obveščanja.
"Na vseh nivojih lahko pričakujemo trenja, odpore, državljansko nepokorščino, velike demonstracije in zelo verjetno represijo s strani države," je dejal in menil, da slednja utegne biti najmanj tako huda, kot je bila na dan glasovanja o neodvisnosti 1. oktobra.
Izpostavlja, da je več Kataloncev, ki so pripravljeni na odprt odpor, kot pa tistih, ki podpirajo neodvisnost. Tudi v parlamentu so tako danes denimo poslanci leve stranke Podemos dosti bolj poudarjali, da zavračajo legitimnost 155. člena, kot pa da nasprotujejo neodvisnosti.
To se po njegovih besedah še bolj odraža na ulici - ocenjuje, da tri petine ljudi odločno zavrača 155. člen, 20 do 25 odstotkov se z njegovo uporabo ne strinja, zelo majhen del pa podpira začasno razveljavitev avtonomije. Splošno prepričanje v Španiji je poleg tega, da se bo s 155. členom stanje samo še poslabšalo, dodaja.
Tudi sicer naj bi bil način, kako se je vlada s podporo socialistov odločila izvesti ukrepe iz 155. člena, protiustaven in ruši sam ustavni red Španije, je poudaril. Pri tem po njegovih besedah ni jasno, kako se bo odzvalo ustavno sodišče, pričakuje pa, da ne bo pritrdilo vsem ukrepom španske vlade.
Je možna politična rešitev?
Na obzorju ne vidi politične rešitve. Ne vidi niti možnosti, kako bi lahko sile za neodvisnost na volitvah kdo premagal - te sicer lahko izgubijo absolutno večino, ni pa nobene druge alternativne večine. "Edina možnost je, da se bo v času izvajanja 155. člena podpora neodvisnosti še povečala," je dejal.
EU je po njegovem prepričanju s svojim ravnanjem le še poglobila krizo. Najbolj kontraproduktivni naj bi bili izrazi podpore španski vladi, bolje bi bilo, če bi ostajala pri "puhlicah" o notranjem vprašanju in dialogu, je dodal.
Del rešitve sicer vidi v možnosti, da slej kot prej pade španska vlada in se oblikuje nova večina, ki bi stopila v nova pogajanja. To po mnenju Lisjak Gabrijelčiča ni nemogoče.
Omenil je tudi, da se je še v četrtek zdelo, da bo prišlo do dogovora, ki bi vključeval sklic novih volitev v Kataloniji v zameno za odpoved sklicu 155. člena, umik dodatnih policijskih enot iz pokrajine in opustitev pregona "političnih zapornikov". A se za to zaradi nepripravljenosti Ljudske stranke ni zgodilo, je dejal.
Izpostavlja, da tudi znotraj vladajoče španske stranke obstajajo različne struje, a je v zadnjih tednih postalo očitno, da so krmilo prevzele radikalne sile. Temu naj bi botrovalo tudi dejstvo, da Rajoya z desne, denimo v anketah, prehiteva stranka Ciudadanos. Ta zavzema še ostrejše stališče glede katalonskih teženj po neodvisnosti.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.