Španski parlament bo prihodnji torek, 27. aprila, glasoval o umiku španskih vojakov iz Iraka. Pred tem bo premier Jose Luis Rodriguez Zapatero poslance seznanil s svojim ukazom o umiku 1300 španskih vojakov iz Iraka. Parlament se bo v nezavezujoči resoluciji tudi izrekel za ali proti stališču nove španske vlade.
Za gotovo velja, da bodo poslanci večinsko podprli ukaz o umiku španske vojske iz Iraka. Poleg vladajočih socialistov (PSOE) je vrnitev vojakov v domovino pozdravilo tudi več manjših frakcij, medtem ko odločitev odločno zavrača doslej vladajoča konservativna Ljudska stranka (PP).
Španski obrambni minister Bono je po izredni seji nove španske vlade napovedal, da se je proces vračanja 1432 španskih vojakov, ki so od lanskega poletja nameščeni na jugu Iraka že začel in naj bi se hitro končal, v manj kot šestih ali osmih tednih.
Bono je tudi dejal, da Španija zaradi odločitve o umiku iz Iraka ne pričakuje velike škode v odnosih s tujimi državami niti povračilnih ukrepov ZDA. "Španija je zaveznica in prijateljica ZDA, Velike Britanije in Italije. Naša predstava o miru je takšna, da miru ni moč doseči z delovanjem, ki je v nasprotju z Združenimi narodi," je dejal Bono.
Špansko odločitev je pozdravil tudi generalni sekretar Arabske lige Amr Musa. Kot je dejal, je španska odločitev "pomembna in bo imela posledice na rešitev iraškega vprašanja".
Italijansko vojaško poveljstvo pa je izključilo možnost, da bi prevzelo odgovornost za sektor, ki ga bodo zapustili španski vojaki. "Smo na skrajni meji naših zmožnosti. Od nas ne smejo zahtevati novih žrtev. Provinca Di-kar, ki jo nadzorujejo naši vojaki, že predstavlja veliko obveznost, saj je zelo obsežna," je dejal vodja vojaških misij v tujini, general Filiberto Cecchi.
Umaknili se bodo tudi vojaki iz Hondurasa, umik napovedujejo tudi Tajci
Ricardo Maduro, predsednik Hondurasa je napovedal, da se bo 370 vojakov iz Iraka umaknilo takoj, ko bo to mogoče. «Obrambnemu ministrstvu sem ukazal, naj odpoklic naših enot izvede v najkrajšem možnem času in karseda varnih razmerah,« je povedal Maduro. Glavni razlog za takšno odločitev sicer tradicionalne zaveznice Washingtona naj bi bil izbruh nasilja v Iraku. Vojaki iz Hondurasa so skupaj s kolegi iz Salvadorja in Dominikanske republike v Iraku delovali pod španskim poveljstvom in s špansko finančno podporo. Zato odločitev Hondurasa, da po zgledu Španije iz Iraka predčasno odpokliče vojsko, ni tako presenetljiva.
Ameriški državni sekretar Colin Powell je izrazil obžalovanje nad odločitvijo Španije in Hondurasa, vendar sta to, kot je poudaril, suvereni državi, ki preučujeta razmere v skladu z lastnimi političnimi potrebami in domačim razpoloženjem. Dodal je še, da je Washington še naprej pripravljen sodelovati z Madridom in Tegucigalpo na drugih področjih.
Tajski premier Thaksin Shinawatra pa je sporočil, da bodo svojih 451 medicinskih in inženirskih vojakov iz Iraka umaknili, če bodo napadeni. "Če bo nekdo od njih ranjen ali ubit, naši vojaki ne bodo ostali v Iraku," je dejal Thaksin.
Njihove enote so stacionirane v Kerbali, 100 kilometrov južno od iraške prestolnice. Decembra sta bila dva tajska vojaka ubita v napadu s tovornjakom-bombo.
Vojaki nekaterih držav ostajajo
Dominikanska republika in Salvador sta se odločila, da ostaneta zvesta Washingtonu. Dominikanski predsednik Hipolito Mejia je v telefonskem pogovoru s predsednikom nove španske vlade Josejem Luisom Rodriguezom Zapaterom sporočil, da je ZDA obljubil, da bo 300 vojakov iz Dominikanske republike ostalo v Iraku leto dni, zato njihov umik pred julijem ne pride v poštev.
Podobno je v ponedeljek v San Salvadorju povedal tudi tiskovni predstavnik salvadorskega predsednika Francisca Floresa, ki ima v Iraku nameščenih 379 vojakov.
Romunija in Bolgarija sta medtem ameriškemu državnemu sekretarju Colinu Powellu obljubili, da bosta obdržali svoje enote v Iraku. Kot sta dejala romunski zunanji minister Mircea Geoana njegov bolgarski kolega Solomon Pasi, bosta Romunija in Bolgarija nadaljevali svoje obveze v Iraku z istim številom vojakov.
Pri svoji odločitvi, da v Irak pošlje 3000 vojakov, pa vztraja tudi Južna Koreja. "Lahko rečem, da ni sprememb v našem prvotnem načrtu. Vlada nikakor ne namerava ponovno preučiti termina, ki smo ga določili za napotitev svojega kontingenta v Irak," je dejal visoki predstavnik južnokorejske vlade, ki pa ni želel komentirati odločitve Španije in Hondurasa o umiku svojih enot.
V napadu na zapor 21 mrtvih
Neki zapor v Bagdadu je zadelo 18 topniških izstrelkov, pri čemer je umrlo 21 jetnikov, več kot 100 pa je ranjenih. V napadu v Mosulu pa je bil ubit ameriški vojak.
Po besedah brigadirja Marka Kimmitta so izstrelki zadeli poslopje bagdadskega zapora, ki ga upravljajo sile koalicije. Kimmitt je še povedal, da so po prvih podatkih vsi umrli zaporniki. «Po zadnjih podatkih je 18 minometnih min zadelo poslopje zapora v Bagdadu. Pri tem je umrlo najmanj 21 zapornikov, več kot 100 pa je ranjenih,« je izjavil Kimmit, ki pa ni znal povedati, ali so bili zaporniki osumljeni kriminalnih dejanj ali pa so bili "varnostni jetniki", torej Iračani, osumljeni vpletenosti v nasilje proti ameriškim silam ali sodelovanja z ostanki baasističnega režima nekdanjega iraškega voditelja Sadama Huseina.
Kljub premirju pa so ameriški marinci danes v Faludži na zahodu Iraka ubili osem upornikov in uničili tri vozila. Kot je pojasnil predstavnik ameriške vojske, so marinci streljali na upornike, oborožene s protitankovskimi raketometi, ki so se v jugozahodnem delu mesta pripravljali na spopad. Podpolkovnik Brennan Byrne je ocenil, da je bil to le manjši incident, ki ne bo ogrozil premirja, ki ga je v ponedeljek v mestu razglasila ameriška vojska.
V Mosulu na severu Iraka je bil v eksploziji bombe ubit en ameriški vojak, štirje pa so ranjeni.
Napad na poljske vojake v Hili
Neznanci so zjutraj napadli poljsko oporišče na jugu Iraka, je sporočil tiskovni predstavnik Slawomir Walenczykowski. Poljskim silam ni uspelo najti napadalcev, ki so na oporišče v bližini Hile izstrelili več granat.
Napad je potrdilo tudi madžarsko obrambno ministrstvo, ob tem pa dodalo, da v napadu ni bilo ranjenih, je pa napad povzročil gmotno škodo.
Ukrajinske sile pa so danes v pretežno šiitski provinci Vasit jugovzhodno od Bagdada ubile pet iraških upornikov. Do spopada med ukrajinskimi vojaki in uporniki je prišlo, ko so ti na ulici, ki jo pogosto uporabljajo vojaki, pripravili zasedo.
Tuje enote v Iraku deset let?
Poveljnik britanskih sil v Basri na jugu Iraka, general Nick Carter pa je v ponedeljek dejal, da bi koalicijske sile v Iraku lahko ostale "do deset let". Izrazil je tudi dvom, da bi bile iraške sile po 30. juniju, ko je predviden prenos oblasti na Iračane, pripravljene same vzdrževati red in mir. Tiskovni predstavnik britanskega obrambnega ministrstva je sicer dejal, da številka deset let "ne temelji na nikakršnem načrtu".
Japonci podpirajo Koizumijevo vlado
Japonskemu premieru Džuničiru Koizumiju je po podatkih najnovejših javnomnenjskih raziskav v zadnjem času podpora zrasla. Kot so pokazali rezultati, ki jo je minuli konec tedna izvedel japonski časnik Jomiuri Šimbun, je kar 74 odstotkov Japoncev pohvalilo Koizumijevo ukrepanje v krizi z japonskimi talci v Iraku. Koizumijevo vlado je podprlo 59 odstotka vprašanih, medtem ko je pred mesecem dni delo japonskega premiera podpiralo 6,9 odstotka manj vprašanih.
Iraški uporniki so pred dvema tednoma ugrabili pet japonskih talcev in japonskemu premieru zagrozili z njihovim umorom, če Japonska ne bo umaknila svojih vojakov iz Iraka. Koizumi njihovih zahtev ni želel umakniti, vendar so ugrabitelji peterico talcev kljub temu izpustili na prostost. Danes sta se v Tokio vrnila še zadnja dva japonska talca.
Bodo italijanska talca odkupili?
Visoka italijanska predstavnica Barbara Contini pa je v pogovoru za dnevnik Corriere della Sera izrazila optimizem v zvezi z izpustitvijo treh italijanskih državljanov, ki so talci v Iraku. Kot je dodala, bi zastoj lahko rešila odkupnina. Optimizem v zvezi z usodo ugrabljenih Italijanov pa je izrazil tudi italijanski premier Silvio Berlusconi. "Lahko rečem, da imamo precej dobro prognozo za tri italijanske talce," je poudaril Berlusconi.
Posebni odposlanec Združenih narodov za Irak Lahdar Brahimi je izrazil upanje na arabsko sodelovanje v mednarodnih silah v Iraku v prihodnosti, je ob srečanju z Brahimijem dejal predsednik italijanskega senata Marcello Pera. "To je bil predmet pogovorov z Brahimijem, ki je ocenil, da bi vključitev arabskih držav v mednarodne sile dala Iračanom novo jamstvo za red in varnost," je dejal Pera.
Brahimi je še okrepil upanje Italije na pozitivno rešitev treh Italijanov, ki so bili minuli teden ugrabljeni v Iraku. "Obstajajo razlogi za upanje, da bodo italijanski talci kmalu osvobojeni," je po srečanju s Pero dejal Brahimi.
