Sožalja ob smrti

Slovenskega predsednika Janeza Drnovška je smrt nekdanjega hrvaškega premierja Ivice Račana globoko presunila. "Globoko me je presunila smrt dolgoletnega prijatelja in sopotnika pri zapletenih političnih projektih, ki so Hrvaško in Slovenijo, dve prijateljski sosedni državi, popeljali na pot demokracije in napredka. Sočustvujem s člani Račanove družine, njegovimi sodelavci in hrvaško javnostjo. Odšel je človek, ki ga je krasilo zaupanje v prihodnost in odgovornost do tistega, ker je lahko on sam prispeval k temu, da bo prihodnost boljša, tako za današnje, kakor tudi za rodove, ki prihajajo. S hvaležnostjo se spominjam najinega sodelovanja in ustvarjalnih trenutkov, ki sva jih preživela skupaj," je zapisal v sporočilu za javnost.

V času Račanove vlade med letoma 2000 in 2003 je sicer prišlo do pomembnih premikov v slovensko-hrvaških odnosih, ki so leta 2001 privedli do sklenitve prvega sporazuma o meji med državama, tako imenovanega sporazuma Drnovšek-Račan, od katerega pa je nato Račanova vlada odstopila, ker zanj ni dobila podpore v saboru.

Zaradi vprašanj, povezanih s Slovenijo, je Račan julija 2002 po sporu s koalicijsko Hrvaško socialno-liberalno stranko (HSLS), ki je nasprotovala sporazumu s Slovenijo o statusu jedrske elektrarne Krško, ponudil odstop, kasneje pa vseeno ostal na mestu predsednika vlade do konca mandata leta 2003.

Sožalje sta izrazila tudi slovenski premier Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel. Janša je hrvaškemu premierju Ivi Sanaderju poslal sožalno brzojavko, v kateri ga je prosil, naj izraze sočutja prenese tudi družini pokojnega. Rupel pa je brzojavko z enako vsebino poslal hrvaški zunanji ministrici Kolindi Grabar-Kitarović.

Oglasil se je tudi predsednik Socialnih demokratov (SD) Borut Pahor, ki je v svojem imenu in v imenu stranke izrazil sožalje članom in vodstvu SDP. Po Pahorjevih besedah je prerana smrt Račana vzela hrvaški in evropski socialni demokraciji uglednega in pomembnega voditelja. "Vedno nas bodo vezali spomini na sodelovanje v skupnih prizadevanjih za demokratičen razvoj v obeh državah in na uveljavljanje vrednot sodobnega evropskega socialdemokratskega gibanja," je še poudaril Pahor v pismu vodstvu SDP.

Hrvaški vrh Račanovo smrt označil za veliko izgubo

Na smrt Račana so se odzvali tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić, hrvaška vlada in predstavniki hrvaških parlamentarnih strank. Hrvaški politični vrh je ob tem smrt nekdanjega premierja označil za veliko izgubo.

"Ivica Račan je bil predsednik hrvaške vlade v zahtevnem obdobju od leta 2000 do 2003. Vplival je na spremembe, krepitev mednarodnega položaja in približevanje Hrvaške Evropi," so sporočili iz urada hrvaške vlade za odnose z javnostmi. Hrvaška vlada je izrazila sožalje Račanovi družini, prijateljem in strankarskim kolegom ter ocenila, da je bil Račan priča in soudeleženec vsega pomembnejšega političnega dogajanja na Hrvaškem v zadnjih desetih letih.

Hrvaški predsednik Mesić je poudaril, da je pokojni s svojim političnim in osebnim delovanjem pustil močan pečat v novejši hrvaški zgodovini. Po mnenju Mesića je Račan omogočil demokratične spremembe v državi in Hrvaški odprl pot v Evropo.

Da je Hrvaška z Račanom izgubila pomembnega in velikega človeka, meni predsednik hrvaškega sabora Vladimir Šeks. "Odšel je človek, ki se je v zadnjem desetletju na političnem in javnem prizorišču izkazal kot državnik, politik, bivši predsednik vlade in predstavnik v saboru," je poudaril Šeks in dodal, da je Račan v času razpada nekdanje Jugoslavije sprejel in se lotil spreminjanja takratnega političnega sistema in ideologije ter Hrvaški odprl pot v Evropo.

Hrvaški politični vrh: Nenadomestljiva izguba

Po smrti Račana so se odzvali tudi predstavniki hrvaških parlamentarnih strank. Po njihovem mnenju je smrt nekdanjega premierja nenadomestljiva izguba za hrvaško politično življenje, pri čemer so poudarili predvsem njegovo vlogo pri ustvarjanju neodvisne Hrvaške in njene demokratizacije.

Na spletni strani stranke, ki jo je Račan vodil 17 let, je zapisano, da sta SDP in Hrvaška ostali brez človeka, ki je za vedno zaznamoval njihova življenja in zgodovino države. Celo življenje se je boril za uresničitev političnih ciljev, ki so bili usmerjeni v človeka, njegovo srečo in blaginjo.

Ivica Račan je bil eden najvplivnejših hrvaških politikov, ki mu gre velika zasluga za prenovo Hrvaške v moderno demokratično državo. Kot iskreni privrženec demokracije je bil Ivica s svojo toleranco in skrbjo za sočloveka lahko vzor vsakomur. S smrtjo Ivice Račana smo člani SDP izgubili iskrenega prijatelja in čudovitega sodelavca, vizionarja, ki je odpiral poti in nas z zanesljivo roko vodil skozi vse ovire, na katere lahko naleti politična stranka, je zapisano na strani SDP.

Predsednica Hrvaške narodne stranke (HNS) in podpredsednica sabora Vesna Pusić je ob tem poudarila, da je bil Račan edini človek, ki je vedel, kako dosegati kompromise med različnimi mnenji v času, ko je z njim sodelovala v koalicijskih pogajanjih.

Predsednik Hrvaške kmečke stranke (HSS) Josip Friščić je poudaril, da je Račan posvetil svoje življenje razvoju socialne demokracije in da je prav on z odhodom s kongresa jugoslovanskih komunistov v Beogradu odprl pot hrvaškemu osamosvajanju.

Po mnenju Anteja Džapića iz Hrvaške stranke prava (HSP) in Džurdže Adlešić iz Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) je smrt Ivice Račana nenadomestljiva izguba za Račanovo družino in stranko, pa tudi za hrvaško politično življenje.

Sožalje tudi iz Avstrije, BiH in Srbije

Ob smrti Račana so izrazili sožalje tudi hrvaški član predsedstva BiH Željko Komšić in zunanji minister BiH Sven Alkalaj ter srbski predsednik Boris Tadić, odzvala pa sta se tudi avstrijski kancler in vodja avstrijskih socialdemokratov (SPÖ) Alfred Gusenbauer ter evropski poslanec Hannes Swoboda.

Po Gusenbauerjevih besedah je Ivica Račan bistveno pripomogel k demokratizaciji Hrvaške. Avstrijski kancler in vodja avstrijskih socialdemokratov je ob tem dodal, "da je Račanovo prizadevanje omogočilo, da je ta država postala del družine evropskih narodov, njegova osebnost, sposobnost posredovanja in vizija pa so mu omogočile, da je postal eden najvidnejših politikov v regiji".

Swoboda pa je poudaril, da nosi predvsem Račan zasluge za to, da je Hrvaška po obdobju predsedovanja Franja Tuđmana stopila na pot približevanja Evropi. Swoboda je ob tem poudaril predvsem pomen javne razprave na Hrvaškem o aktivnostih določenih vojaških predstavnikov med vojno v nekdanji Jugoslaviji.