Kandidati so se izrekli proti razprodaji slovenskega premoženja, predvsem slovenske zemlje. Bogdan Barovič (SNS) se je na tem mestu zavzel za spoštovanje načela vzajemnosti, Franci But (SLS) pa je opozoril, da ima država na voljo vse možnosti, da ohrani zemljišča v slovenskih rokah, kar je po njegovem mnenju potrebno predvsem iz kulturnih in zgodovinskih razlogov. But je pri tem tudi poudaril, da je ščitenje nacionalnega ozemlja praksa tudi v članicah unije.
Romana Jordan Cizelj (Slovenska demokratska stranka) je dejala, da je najboljša obramba slovenskega premoženja dvig življenjskega standarda Slovencev in definiranje nacionalnega interesa, medtem ko je Alja Brglez, nosilka liste stranke Slovenija je naša (SJN), poudarila potrebo po več tujih investicijah in se zavzela tudi za privatizacijo Telekoma.
Potrebo po tujih investicijah sta poudarila tudi Jelko Kacin in Lojze Peterle, oba pa sta se zavzela tudi za jasno in enakopravno uveljavljanje evropskega pravnega reda. Peterle je ob tem opozoril tudi na nevarnost pritoka špekulativnega kapitala, medtem ko je But menil, da bi morala država z nižjimi davki vzpodbuditi predvsem investiranje Slovencev.
Hrvaška pot v EU je pogojena z njenimi odnosi s sosedami
Vsi kandidati so se strinjali, da bi v primeru hrvaške razglasitve ekološko-ribolovne cone nasprotovali temu, da bi Hrvaška postala kandidatka za članstvo v EU. Kacin in Cizljeva sta ob tem poudarila, da enostranske odločitve za povezavo niso sprejemljive, medtem ko je bil Barovič še ostrejši, saj bi po njegovem mnenju morala Slovenija hrvaško članstvo v uniji pogojevati z sukcesijo Jadranskega morja. Alenka Pavlin od Hrvaške pred njenim vstopom v unijo pričakuje sklenitev in izvajanja sporazuma o meji, pa tudi dogovor o deljenem shranjevanju jedrskih odpadkov iz Jedrske elektrarne Krško.
Tudi v zvezi z dolgom Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev so kandidati menili, da bi morala Hrvaška za rešitev tega vprašanja storiti več. Pahor in Peterle sta opozorila, da se to vprašanje rešuje v okviru sukcesije, medtem ko je Kacin poudaril, da bi se stvar lahko reševala hitreje, če bi Nova Ljubljanska banka dobila dovoljenje za delovanje na Hrvaškem. Kljub odprtim vprašanjem s Hrvaško pa so vsi kandidati razen Baroviča poudarili pripravljenost Slovenije, da s Hrvaško deli izkušnje na njeni poti v EU.
