Haaško sodišče je najhujši pokol med vojno v BiH (1992-1995) označilo za genocid. Na območju Srebrenice so odkrili že več kot 60 množičnih grobišč. Doslej so identificirali okoli 2500 žrtev; 3500 izkopanih žrtev srebreniškega masakra ostaja zaenkrat neidentificiranih.
Kakih 40.000 ljudi se je na spominski slovesnosti v Potočarih ob 11. obletnici genocida v Srebrenici spomnilo skoraj 8.000 muslimanskih žrtev tega pokola. V spominskem centru v Potočarih so v grobove položili posmrtne ostanke 505 ljudi, ki so jih izkopali iz skupinskih grobišč in na osnovi analize DNK ugotovili, da gre za žrtve pokola. V Potočarih je že pokopanih 1.937 žrtev srebreniškega pokola.
Vodja islamske skupnosti v BiH Mustafa Cerić je med spominsko slovesnostjo dejal, da se od 11. julija 1995 "tukaj čas šteje drugače". "Vendar ne samo tukaj, tudi v New Yorku in Haagu," je dejal Cerić in dodal, da od tega datuma dalje nihče in nič na svetu ni ostal isti.
Del Pontejeva: Žal mi je, da so odgovorni še vedno na svobodi
Med žalujočimi je bila tudi glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte, ki je izrazila obžalovanje, da so tisti, ki so najbolj odgovorni za ta zločin, še vedno na svobodi. Del Pontejeva je po prihodu v Srebrenico na kratko izjavila, da je prišla, da bi počastila spomin na žrtve in se srečala s preživelimi. "Seveda sem zelo jezna, da sta Radovan Karadžić in Ratko Mladić še vedno na svobodi," je pojasnila Del Pontejeva.
11 let po genocidu je haaško sodišče zaradi udeležbe v njem obtožilo 19 bosanskih Srbov, obsodilo pa samo šest. Najbolj odgovorna, nekdanja vojaški in politični voditelj bosanskih Srbov, Ratko Mladić in Radovan Karadžić, sta še vedno na begu. Prvi naj bi skrival v Srbiji, drugi na vzhodu BiH. Tretji obtoženec, ki je na begu, pa je Zdravko Tolimir, vodja obveščevalne službe glavnega poveljstva vojske bosanskih Srbov med vojno.
Na najvišjo kazen doslej, 35 let zapora, je haaško sodišče obsodilo generala Radislava Krstića, poveljnika Drinskega korpusa, ki je vodil napad na Srebrenico. Sprva je bil obsojen na 46 let zapora, aprila 2004 so mu kazen znižali na 35 let.
Eden glavnih obtožencev, nekdanji srbski in jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki so mu v Haagu sodili zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH, tudi za pokol v Srebrenici, na Hrvaškem in zaradi spopadov na Kosovu, pa je marca letos nepričakovano umrl, ne da bi mu v Haagu izrekli končno sodbo.
Pokola so se spomnili tudi v Velenju
Tudi na Titovem trgu v Velenju je potekala slovesnost v spomin na žrtve genocida v Srebrenici. Ob tej priložnosti je velenjski podžupan Bojan Kontič povedal, da je prav, da se spomnimo na ta krvav dogodek iz preteklosti in tako mlade opozorimo, da se takšni zločini ne bi več ponavljali. Spominske slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik BiH v Sloveniji Izmir Talić.
V okviru enourne slovesnosti, ki jo je pripravilo Bošnjaško mladinsko kulturno društvo Velenje, so predstavili tudi modrega metulja, ki je značilen za območje Srebrenice. Metulj se hrani z rastlino, ki raste po grobiščih v Srebrenici in tako simbolično opozarja na žrtve tragičnega poboja.
Na slovesnosti, ki se je končala z minuto molka, so člani omenjenega društva prebrali tudi literarne zapise o Srebrenici.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.