Marko Kljajević, predsedujoči sodnemu senatu v procesu proti morilcem srbskega premiera Zorana Đinđića, je vrhovnemu sodišču Srbije podal prošnjo za razrešitev. Strokovnjaki ugibajo, ali bo njegov korak zavrl ali pospešil "sojenje stoletja".
Da bo Kljajević odstopil, so beograjski mediji napovedovali že več mesecev in kot glavni motiv omenjali priprtje njegovega brata Gorana Kljajevića, ki je kot predsednik trgovinskega sodišča v Beogradu obtožen, da je bil na čelu t.i. stečajne mafije.
Đinđić je bil umorjen 12. marca 2003, trinajstim obtoženim za atentat nanj pa so začeli soditi 22. decembra istega leta; Kljajević je bil od začetka predsedujoči sodnemu senatu. Obenem je bil tudi predsedujoči v procesu proti pripadnikom nekoč najbolj zloglasne kriminalne združbe v Srbiji, t.i. zemunskega klana, ki jih obtožnica bremeni vrste hudih zločinov.
Nekateri "zemunci" so bili vpleteni tudi v atentat na Đinđića in jim zato sodijo v obeh procesih. Današnji odstop Kljajevića velja sicer tudi za proces proti zemunskemu klanu, saj je v prošnji za razrešitev zahteval, naj ga razrešijo sodne funkcije.
Današnjo vest o odstopu Kljajevića spremlja vrsta odzivov in marsikateri menijo, da bo njegov odhod upočasnil oba procesa. Toda posebno tožilstvo je v sporočilu za javnost zatrdilo, da postopka zaradi Kljajevićevega umika ne bosta upočasnjena. Da sodna postopka ne bosta upočasnjena menijo tudi odvetniki tako obtoženih kot pooblaščenci Đinđićeve družine.
O odstopu Klajevića odloča srbski parlament, ki pa začne redno jesensko zasedanje šele 1. oktobra, predlog za izredno zasedanje pa mora podpreti najmanj 84 poslancev.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.