Sojenje sedmerici

Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je imela ob začetku sojenja kratek govor, vendar jo je obramba hitro prekinila z ugovorom, da je njen nagovor čustven in bi moral biti del uradnega uvodnega nagovora tožilstva, predvidenega za 21. avgust. Sodišče se je strinjalo z obrambo.

"V začetku tedna sem bila v Potočarih ob 11. obletnici srebreniških grozot... Stala sem s tisočimi žalujočimi, večinoma ženskami," je nagovor začela Del Pontejeva, ki je bila ogorčena nad prekinitvijo obrambe. Kot je dejala, v njenem govoru ni šlo za nikakršna čustva, pač pa za dejstva. Vendar so se sodniki strinjali z obrambo, zato bodo njen govor poslušali šele ob koncu poletnega premora sodišča, ki bo med 17. julijem in 11. avgustom.

Vujadin Popović, Ljubiša Beara, Drago Nikolić, Ljubomir Borovčanin in Vinko Pandurević so obtoženi zločina genocida, saj naj bi organizirali in vodili pokol v Srebrenici. Radivoje Miletić in Milan Gvera pa sta zaradi svoje vloge pri etničnem čiščenju srebreniškega prebivalstva obtožena vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.

Človeka, ki nosita največjo odgovornost za poboj kakih 8000 muslimanov v Srebrenici leta 1995, predsednik bosanskih Srbov Radovan Karadžić in njihov vojaški poveljnik Ratko Mladić, sta še vedno na begu. Prvi naj bi se skrival v Srbiji, drugi na vzhodu BiH. Na begu pa je tudi Zdravko Tolimir, vodja obveščevalne službe glavnega poveljstva vojske bosanskih Srbov med vojno.

Doslej je haaško sodišče zaradi zločinov v Srebrenici obsodilo šest ljudi, dva v povezavi z zločinom genocida. General Radislav Krstić je bil aprila 2004 obsojen na najdaljšo zaporno kazen doslej, 35 let, zaradi sodelovanja pri genocidu, njegovemu podrejenemu častniku Vidoju Blagojeviću pa je sodišče prisodilo 18 let zapora.

Srebrenica je bila med vojno v BiH (1992-1995) varovano območje Združenih narodov, kamor se je zateklo skoraj 30.000 muslimanov. Mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, je 9. julija 1995 napadla vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generalov Krstiča in Mladiča. Po padcu enklave 11. julija 1995 se je zgodil najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni, saj so srbske sile na območju ubile okoli 8000 Muslimanov.

Iz skupno kakih 60 množičnih grobišč v okolici Srebrenice so doslej izkopali posmrtne ostanke več tisoč ljudi, med njimi so jih kakih 2500 s pomočjo analiz DNK že identificirali in jih pokopali v spominskem parku Potočari.