Na haaškem sodišču se je natako dve leti po smrti Slobodana Miloševića začelo sojenje trem hrvaškim generalom: Gotovini, Čermaku in Markaču.
Minilo je kar 6 let in pol od prve vložene obtožnice za omenjene tri generale, ki jih obtožujejo za vojne zločine med operacijo Nevihta leta 1995. Najbolj razvpit med trojico je prav gotovo Ante Gotovina, ki je bil več kot štiri leta na begu. Aretirali so ga 7. decembra leta 2005 na Kanarskih otokih. V procesu bo pričalo 134 oseb, 112 v živo v sodni dvorani.
Tožilstvo se je spomnilo tudi na Tuđmana
Predstavnik tožilstva Alan Tieger je v uvodu omenil, da so bili med osvobodilno operacijo storjeni zločini proti človeštvu in da so hrvaški vojski poveljevali trije generali. Tieger je na to ponovil že znane obtožbe, da je hrvaška vojska po nepotrebnem in prekomerno granatirala mesto Knin in ostala mesta, ki sicer niso bili vojaški cilji. Namen bombardiranja naj ne bi bila osvoboditev okupiranega ozemlja, pač pa zastraševanje in pregon Srbov z ozemelj takratne Republike srbske, poudarja tožilstvo.
Nove obremenitve za generale
Poleg omenjenih dnevnikov so v Haag poslali tudi dokumente ministrstva za notranje zadeve o razmerah hrvaških specialnih enot na fronti po operaciji Nevihta. Takrat je specialcem poveljeval prav Markač. Tožilstvo meni, da bi z novimi dokumenti pridobilo, nove dokaze za obtožbe Markača.
Prvi pred sodnike Gotovina
Lani poleti je odvetnik Gotovine na Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu naslovil zahtevo, da bi obtoženi general na sojenje čakal v hišnem priporu na Hrvaškem in jamčil, da ne bo pobegnil.
Prvo jamstvo je bil elektronski nadzor. Gotovina naj bi namreč nosil elektronsko zapestnico, prek katere bi njegovo gibanje spremljali na hrvaškem notranjem ministrstvu in na haaškem sodišču. Če bi zapestnico odstranil, bi to takoj zaznali in ga prepeljali nazaj v Haag. Zanj so jamčili tudi hrvaška vlada oziroma osebno premier Ivo Sanader s svojim podpisom, pa tudi zadarski nadškof Ivan Prenđa in sam Gotovina. Čermak in Markač pa sta se predala takoj po objavi obtožnice.
Z operacijo Nevihta so hrvaške vojaške in policijske sile od 4. do 8. avgusta 1995 osvobodile največji del takratne samooklicane Republike srbske Krajine. V operaciji je sodelovalo 200.000 hrvaških vojakov. Pred in po njej je iz Krajine pobegnila večina srbskega civilnega prebivalstva. Ocene se po hrvaških podatkih gibljejo okoli 90.000 ljudi, po srbskih ocenah pa do 250.000.
