Nekdanji politični vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić bi se danes sicer moral izreči o novi in deloma spremenjeni obtožnici, ki jo je v ponedeljek potrdilo haaško sodišče. V novi obtožnici je Karadžić genocida obtožen v dveh točkah in ne samo v eni. Genocida je obtožen v več občinah v BiH leta 1992 in v Srebrenici leta 1995.
Sodni senat haaškega sodišča je na spremembe obtožnice pristal, potem ko je na predlog tožilstva tudi umaknil dve točki obtožnice, ki sta Karadžića bremenili sodelovanja v genocidu in hudih kršitev Ženevskih konvencij. V novi obtožnici je manjše tudi število občin, na katere se nanaša, in sicer z 41 na 27.
Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je po izročitvi Karadžića Haagu 30. julija lani že napovedal novo obtožnico, ob tem pa tudi, da bodo v njej ostali vsi bistveni elementi. Tožilstvo je nato predlog za dopolnitev obtožnice iz leta 2000 vložilo septembra lani, sodni senat pod vodstvom sodnika Iaina Bonomyja pa je v ponedeljek predlagane spremembe deloma upošteval.
Obtožnica ima še vedno enajst točk, v katerih je Karadžić ob genocidu obtožen tudi zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. Za razliko od obtožnice iz leta 2000, ki je vsebovala le eno točko zaradi genocida – za genocid nad Bošnjaki in Hrvati na območju desetih občin v BiH (Višegrad, Prijedor, Bratunac, Foča, Brčko, Ključ, Kotor Varoš, Sanski Most, Vlasenica in Zvornik) leta 1992, je v novi obtožnici Karadžić obtožen tudi za genocid v Srebrenici leta 1995, ko so srbske sile ubile več kot 8000 bošnjaških moških in fantov.
Karadžić je še naprej obtožen za zločine med skoraj štiriletnim obleganjem Sarajeva, pa tudi zaradi zajetja pripadnikov mirovnih sil za talce.
KOMENTARJI (174)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.