Koalicijske sile pod vodstvom ZDA še niso sprejele dokončne odločitve glede vprašanja kje in kdaj naj bi sodili nekdanjemu iraškemu diktatorju, ki so ga aretirali v soboto popoldne. Dopuščajo pa možnost, da bi Huseinu sodili v Iraku pred posebnim sodiščem, ki ga je minulo sredo ustanovil svet prehodne iraške vlade. Omenjeno sodišče bo pristojno za sojenja najvišjim članom režima Sadama Huseina zaradi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, storjene od julija 1968 do maja 2003, torej za čas, ko je v Iraku vladala Husienova stranka Baas.
Britanski premier Tony Blair se prav tako zavzema, da naj bi Sadamu Husienu sodili pred iraškim sodiščem za zločine, ki jih je storil proti iraškemu narodu.
Čalabi: Sojenje bo javno
Član sveta prehodne iraške vlade Ahmed Čalabi je dejal, da bodo Sadamu Huseinu sodili na javnem sojenju, tako da bo iraško ljudstvo spoznalo njegove zločine, za katere bo tudi kaznovan.
Sojenja najvišjim članom nekdanjega iraškega režima bodo odprta za javnost, skupine za varstvo človekovih pravic in medije, morda jih bodo celo prenašali po televiziji. Med prvimi osumljenci, ki jim bodo sodili pred tem sodiščem, bi lahko bili najvišji predstavniki nekdanjega režima, ki so bili tudi na seznamu 55 najbolj iskanih ljudi.
Nekateri od njih so že v priporu koalicijskih sil, vključno z nekdanjim iraškim zunanjim ministrom Tarikom Azizom, nekdanjim Sadamovim namestnikom Taho Jasinom Ramadanom in Alijem Hasanom al Mahidom, znanim tudi kot "kemični Ali" zaradi njegove vloge v kemičnih napadih na Kurde v 80. letih.
Huseinu bodo sodili pošteno
Za pošteno in transparentno sojenje Sadamu Huseinu, ki bi mu zagotavljalo polne pravne pravice po mednarodnem pravu, se je zavzel demokratski kandidat za ameriškega predsednika Wesley Clark. Upokojeni ameriški general in nekdanji poveljnik zveze Nato je sicer pozdravil novico o prijetju Sadama Huseina, ki bi po njegovem mnenju lahko imelo vpliv na upornike v Iraku in bi zmanjšalo nasilje proti ameriškim vojakom.
