Po dveh dnevih pregovarjanj o prihodnosti Iraka se je okoli 350 delegatov več kot 50-ih opozicijskih skupin le uspelo dogovoriti o načrtu za razvoj Iraka po koncu Sadamovega režima. Osnutek dokumenta, ki se zavzema za federalno ureditev države, je proti kakršnemu koli mednarodnemu oziroma tujemu posredovanju v državi v obliki okupacije ali pomoči pri vodenju Iraka po koncu vladavine Sadama Huseina. Državna ureditev bi bila tako federalna demokracija, islam pa bi ostala državna vera.
Delegati se še vedno niso dogovorili o tem, kdo naj bo član 40 do 45 članskega sveta, ki naj bi izvajal funkcijo prehodne administracije.
Predstavniki iraške opozicije so se strinjali, da mora Irak v prihodnje izvažati toliko nafte, kot mu to omogočajo lastne kapacitete.
Več deset tisoč Kurdov bi dobilo pravico do vrnitve v mesta in vasi, od koder jih je izgnal sedanji iraški režim. Nova oblast pa bi jim izplačala tudi odškodnino. Šiitski muslimani, ki sestavljajo večino iraškega prebivalstva in so jih sedanje oblasti izključili iz političnega in socialnega sistema, bodo svoje pravice v prihodnosti zopet dobili.
Konferenca v Londonu poteka pod naslovom Demokratizacija in rešitev Iraka. Srečanja se udeležujejo kurdske skupine, šiitska opozicija, monarhisti, dve liberalni skupini, nekdanji iraški generali in mednarodni opazovalci.
Irak se je pritožil Annanu
Iraška vlada pa je na generalnega sekretarja ZN Kofija Annana naslovila pismo, v katerem se je pritožila nad ravnanjem svoje sosede Kuvajta. Kot je v pismu zapisal iraški zunanji minister Nadži Sabri, Kuvajt dovoljuje ameriškim in britanskim letalom, da kršijo iraški zračni prostor in napadajo cilje v Iraku.
V manj kot mesecu dni so ameriška in britanska vojaška letala kršila iraški zračni prostor skoraj 1200 krat ter z bombardiranjem mest in vasi nenapovedano začele vojno proti Iraku, je poročala iraška televizija.
Britanske vojaške ladje na poti v Perzijski zaliv
Iz Velike Britanije poročajo, da naj bi šest britanskih vojaških ladij takoj po novem letu odplulo v Perzijski zaliv, kjer naj bi se po uradnih zagotovilih, udeležile dolgo načrtovanih vojaških vaj. Britansko sodelovanje na vajah, ki trenutno potekajo pod poveljstvom ameriških sil v Katarju, je obenem znamenje, da bo britanska vojska na pomoč priskočila tudi v primeru vojne proti Iraku.
Britansko obrambno ministrstvo vztraja, da bo šest ladij sodelovalo na obsežnih vojaških vajah ne le v Perzijskem zalivu temveč na celotnem pacifiško-azijskem pomorskem območju. Kot poroča tednik Sunday Telegraph, naj bi v prihodnjih tednih v Zaliv odplulo približno 2600 britanskih mornarjev. Časnik navaja priznanje neimenovanega predstavnika britanske vlade, češ da so vaje že dolgo načrtovali.
Inšpektorji ZN nadaljujejo z delom
Skupina inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) za nadzor nad iraškim orožjem za množično uničevanje je nepričakovano obiskala vojaško tovarno kakih 30 kilometrov zahodno od Bagdada. Tri terenska vozila so se zgodaj zjutraj pojavila pred tovarno družbe Um al Marik, katere objekt na jugu Bagdada so inšpektorji obiskali že 30. novembra, vendar je bil o njihovem prihodu direktor tedaj predhodno obveščen. Po podatkih ZN naj bi bila družba Um al Marik povezana z izdelavo iraških raketnih konic.
Ena skupina inšpektorjev ZN je danes obiskala vladno tovarno za izdelavo izstrelkov Al Mutasim, ki se nahaja na območju nekdanjega jedrskega kompleksa 75 kilometrov južno od Bagdada. Inšpektorji so prav tako ponovno obiskali kompleks Al Nasr 48 kilometrov severno od iraške prestolnice, kjer so bili že v soboto, tretja skupina pa je obiskala tovarno južno od Bagdada, ki je zbudila sume ZDA.
Silovit odpor v primeru napada na Iraka
Podpredsednik iraške vlade Tarik Aziz je v primeru ameriškega napada na Irak Washingtonu obljubil silovit odpor. "Če nas bodo napadli, Američanov ne bomo pričakali s cvetjem, ampak s kroglami," je dejal Aziz v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox. Menil je še, da bo vojna zajela celotno regijo, saj ves arabski svet nasprotuje napadu na Irak, prav tako pa tudi, da ta napad Američanom dolgoročno ne bi koristil. Ponovil je tudi, da Irak nima orožja za množično uničevanje.
V Franciji zoper morebitni vojni
V Franciji so v soboto in danes potekale številne demonstracije, na katerih je na tisoče ljudi protestiralo proti morebitni vojni v Iraku. Največje demonstracije so bile v soboto v Parizu, kjer se je po podatkih policije zbralo skoraj 5000, po podatkih organizatorjev pa 10.000 ljudi. Demonstracije so potekale tudi v drugih mestih, med drugim v Grenoblu, Lyonu, Nici, Marseillu in Toulousu, udeležilo pa se jih je več sto ljudi.
