Tujina

Soglasje brez Francije

Bruselj/Berlin, 17. 02. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Odbor zveze Nato za vojaško načrtovanje, v katerem sedijo veleposlaniki 18 članic, ne pa tudi Francije, je prižgal zeleno luč za zaščito Turčije v primeru ameriškega napada na Irak. Nemčija pa je sporočila, da ta odločitev ne pomeni spremembe v nemški politiki do Iraka.

George Robertson pravi, da je zmagala solidarnost med članicami
George Robertson pravi, da je zmagala solidarnost med članicami FOTO: Reuters

"Zdaj lahko potrdim, da je 18 zaveznic odobrilo začetek vojaškega načrtovanja," je pozno sinoči, po 13 ur trajajočem zasedanju odbora, dejal generalni sekretar zveze Nato George Robertson. "Solidarnost med zaveznicami je zmagala. Belgija in Nemčija sta cel mesec skupaj s Francijo vztrajali, da je prezgodaj za odločitev o začetku načrtovanja, ker bi to lahko pomenilo zeleno luč za vojaško posredovanje ZDA v Iraku, čeprav si inšpektorji Združenih narodov še vedno prizadevajo za mirno razorožitev države," je dejal Robertson.

Bruselj in Berlin sta pomisleke opustila, ko se je na Robertsonov predlog iskanja rešitve iz Severnoatlantskega sveta (NAC), kjer sedijo veleposlaniki vseh 19 članic, preselilo v odbor za vojaško načrtovanje. Francija v njem ne sodeluje, saj se je leta 1966 odločila za izstop iz vojaške strukture zavezništva. Za iskanje rešitve prek odbora za obrambno načrtovanje in s tem izločitvijo Francije se zveza ni odločila prvič - dogovor o zavezniški zaščiti Turčije je bil na tak način sprejet že enkrat prej, leta 1991, v času zalivske vojne.

"Seveda bi raje videli, da bi bila odločitev sprejeta med devetnajstimi članicami NAC. Toda Francija ima svoj pogled, katerega lahko zastopa," je še dejal Robertson. "Današnji dan je kljub temu izreden, kajti naš signal je jasen: stali bomo ob strani zaveznici, če bo ta ogrožena. To pa še ni korak proti vojni," je še poudaril.

Kriza v Natu razrešena?

S tem korakom so članice storile korak k preseganju krize, v katero so padli pred tednom, ko so Francija, Belgija in Nemčija po štirih tednih iskanja soglasja vložile veto na ameriško zahtevo po zavezniški zaščiti Turčije.

Odbor je prižgal zeleno luč za začetek načrtovanja treh ukrepov: preventivne namestitve radarskih letal awacs v izključno obrambne namene, kot sta nadzor in obveščanje na turškem ozemlju, morebitne namestitve protijedrske obrambe v tej edini zaveznici, ki meji neposredno na Irak, ter morebitne namestitve enot za boj proti kemičnemu in biološkemu orožju.

V dve strani dolgi kompromisni izjavi, objavljeni po zasedanju odbora je osemnajst držav članic zavezništva posebej poudarilo, da se njihova odločitev nanaša le na obrambo Turčije in ni vnaprejšnja napoved kakršnegakoli vojaškega ukrepanja zveze. Osemnajsterica je tudi izrekla vso podporo OZN pri iskanju mirne rešitve iraške krize. Začetek vojaškega načrtovanja tudi še ne pomeni njihovega avtomatičnega uresničevanja. O tem se bodo še odločali, prav tako se bodo nadaljevala nujna posvetovanja, ki jih je minuli teden na podlagi njenega četrtega člena pred tednom dni zahtevala Turčija.

Berlin: Dogovor ne pomeni spremembe politike do Iraka

Nemška vlada je sporočila, da odločitev o podpori zavezniški zaščiti Turčije ne pomeni spremembe njihove politike do iraškega vprašanja. Tiskovni predstavnik nemške vlade Bela Anda je spomnil, da Berlin še naprej izključuje vojno, tudi kot zadnjo rešitev, pri tem pa naštel razloge, zakaj je Nemčija v nedeljo zvečer podprla ukrepe zveze za zaščito Turčije. Prvi razlog je, da gre le za preventivne ukrepe za zaščito članice zavezništva, kot drugi pa, da je zveza to odločitev pospremila z jasno izjavo, da članice zavezništva podpirajo prizadevanja Združenih narodov za mirno rešitev iraške krize.

Pri odločanju o podpori zavezniški zaščiti Turčije je Berlin čakal na petkovo zasedanje varnostnega sveta, na njihovo podporo pa je vplivala ugotovitev varnostnega sveta, da je potrebno inšpektorjem nameniti več časa in sredstev.

Turčija še ni pristala na namestitev vojakov ZDA

Turčija še vedno zavlačuje s privolitvijo v namestitev ameriških sil za primer napada na Irak. Po besedah turškega premiera Abdullah Güla je potrebno najprej rešiti politična, vojaška in gospodarska vprašanja, ki so za Turčijo pomembna. Brez soglasja v teh točkah bo težko prepričati turški parlament, naj odobri namestitev ameriških sil, je dodal.

Turški parlament je privolil le v modernizacijo in izgradnjo oporišč in pristanišč. Na letališče Diyarbakir na jugovzhodu Turčije je v nedeljo s petimi ameriškimi transportnimi letali priletelo 500 vojaških in tehničnih strokovnjakov.

Turški zunanji minister Yasar Yakis in finančni minister Ali Babaca sta se minuli konec tedna pogovarjala o gospodarski pomoči ZDA kot odškodnini v primeru vojne v Iraku. O višini pomoči se še niso dogovorili, ZDA pa vztrajajo, da mora turški parlament do 18. februarja, to je do torka, sprejeti odločitev o namestitvi ameriških sil.

Nizozemska vlada pa je dovolila transport ameriških vojakov in opreme čez svoje ozemlje. Kot je v pismu parlamentu sporočilo obrambno ministrstvo, bodo "ZDA kratkoročno uporabljale nizozemske instalacije za transport sil in vojaške opreme".

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15