Andreas Schulz, odvetnik svojcev žrtev napadov 11. septembra je sicer še pred razglasitivjo sodbe sporočil, da ima nove dokaze v zvezi s primerom, ki izvirajo iz procesa proti Zacariasu Moussaouiju v ZDA.
Mzoudi priznava, da je spoznal trojico od napadalcev 11. septembra, ko so ti še živeli v Hamburgu, nasprotuje pa trditvam, da je bil posvečen v njihove načrte v ZDA. Eden od v Pakistanu ujetih članov Al Kaide – Ramzi Binalshibh – je med zaslišanji namreč priznal, da so hamburško celico Al Kaide sestavljali le on in trije napadalci 11. septembra.
Mzoudi je bil aretiran leta 2002, potem ko se je razvedelo, da je uril v enem izmed Al Kaidinih taborišč v Afganistanu.
Izid procesa je pomemben za še enega Maročana, Mounira al-Motassadeka, ki mu zaradi terorizma sodijo v Nemčiji.
Bush podaljšal mandat preiskovalni komisiji
Ameriški predsednik je za 60 dni prestavil rok za dokončanje dela komisije, ki preiskuje okoliščine terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001. Tiskovni predstavnik Bele hiše Scott McClellan je dejal, da Bush podpira podaljšanje roka za 60 dni, kar pomeni, da bi komisija preiskavo končala do konca julija, nato pa imela še mesec dni za pisanje poročila. McClellan pa je hkrati na komisijo naslovil poziv, naj pospeši delo.
Preiskovalna komisija se je še konec lanskega leta prepirala z administracijo in oblastmi New Yorka zaradi dostopa do nekaterih informacij in zaupnih dokumentov. Po pritisku sorodnikov žrtev 11. septembra je bil spor ugodno rešen, komisija pa je z nekaterimi omejitvami dobila potreben dostop.
Komisija si je naložila ogromno delo, saj skuša ugotoviti, kako je lahko prišlo do napadov, kakšne napake so bile storjene, raziskuje odgovore reševalcev, predvsem pa si prizadeva potegniti sklepe, na podlagi katerih bi sprejeli ukrepe za preprečitev podobnih dejanj v prihodnje.
Komisija med drugim želi zaslišati še uradnike nekdanje administracije predsednika Billa Clintona ter celo samega predsednika Georgea Busha, vendar še ni znano, če bo v to privolil.
