Francozinji v Iranu grozi smrtna kazen

V Iranu se danes nadaljuje sojenje tistim, ki so sodelovali v protestih proti vnovični izvolitvi Mahmuda Ahmadinedžada za iranskega predsednika. Tuji mediji poročajo, da sta na zatožno klop sedli tudi dve ženski. Ena je 23-letna državljanka Francije, ki je v Iranu poučevala francoščino, druga pa je Ashfar, državljanka Irana, ki je bila zaposlena na francoskem veleposlaništvu.

Francozinja Clotilde Reiss naj bi po zatrjevanju iranskih oblasti vohunila, zbirala pomembne informacije in podpirala protestnike. Reissovo so aretirali 1. julija na teheranskem letališču, ko je poskušala zapustiti nemirno državo. V Iranu je bivala pet mesecev, delala pa je na teheranski univerzi kot asistentka predavatelja. V zaporu jo je obiskal francoski veleposlanik v Teheranu, ki je novinarjem sporočil, da je dekle zdravo. Francoske oblasti so obtožbe označile za nesmiselne.

Britanci so podatke pošiljali Američanom

Tako Reissova kot Iranec, zaposlen na britanskem veleposlaništvu, sta priznala vpletenost v nemire po volitvah 12. junija. Za vohunjenje ali delovanje proti državni varnosti je v Iranu sicer zagrožena smrtna kazen.

Reissova je priznala svoje ''napake'' in zaprosila za pomilostitev. ''Napisala sem eno stran poročila o dogajanju v Isfahanu in ga predala francoskemu veleposlaništvu,'' naj bi dejala na sodišču. ''Ne bi se smela udeležiti nezakonitih protestov, obžalujem svojo dejavnost in se opravičujem iranskemu narodu in sodišču,'' je povedala in izrazila upanje za pomilostitev.

Tudi Hosein Rasam iz britanskega veleposlaništva se je opravičil iranskemu narodu in prosil, naj mu odpustijo. Rasam pa je sodišču še pojasnil, da so zbrane podatke pošiljali neposredno v Washington. ''Ker ameriška vlada nima dovolj infrastrukture za spremljanje dogajanja v Iranu in zaradi tesnih odnosov med Veliko Britanijo in ZDA, je britansko veleposlaništvo podatke o nemirih pošiljalo neposredno v Washington,'' je dejal ob priznanju.

EU obsodila sojenje

Tudi švedsko predsedstvo EU je obsodilo sojenja v Iranu. V sporočilu so zapisali, da je ''dejanje proti eni državi članici EU, državljanu EU ali uslužbencu veleposlaništva, dejanje proti celotni EU''. Švedski zunanji minister Carl Biltd pa je dejal, da gre ''očitno za sojenje usmerjeno proti EU''.

Francija je obtožbe proti Reissovi označila za ''brez osnove'', francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je pozval k njeni takojšnji izpustitvi. Velika Britanija pa je sojenje označila za škandal. ''Obsojamo ta sojenja in tako imenovana priznanja zapornikov, ki jim zanikajo njihove osnovne človekove pravice,'' so sporočili z britanskega zunanjega ministrstva.

Ploščo obrnili tudi privrženci opozicije

Iranske oblasti bodo sodile tudi priznanim novinarjem in opozicijskim voditeljem. Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da so v priporu tudi številni aktivisti, politiki, odvetniki ...

Prva obravnava je potekala 1. avgusta. Takrat se je na sodišču pojavilo okoli 100 ljudi, ki so obtoženi različnih kaznivih dejanj, med drugim sodelovanja v izgredih po predsedniških volitvah 12. junija. Kar pa je bilo zanimivo, je dejstvo, da so nekateri umaknili svoje izjave. Številni vodilni reformisti in člani opozicije so tako zdaj prepričani, da so bile volitve poštene.

Predstavnik iranske opozicije Mohamed Ali Abtahi je tako na sodišču dejal, da na junijskih predsedniških volitvah prevar ni bilo. "Govorim vsem svojim prijateljem in vsem prijateljem, ki nas lahko slišijo, da so navedbe o prevarah v Iranu laž. Privlekli so jih na dan, da bi izzvali nerede, tako da bi Iran postal kot Afganistan in Irak," je med drugim dejal eden od vidnejših predstavnikov iranskih reformistov.

AI: Nenavadno veliko število usmrtitev

Amnesty International (AI) pa je sporočil, da so v Iranu zabeležili povečano število usmrtitev, poroča spletna stran CNN. V 50 dneh, od volitev 12. junija do slovesne Ahmadinedžadove zaprisege, so zabeležili 115 usmrtitev. Med 1. januarjem in 12. junijem je bilo izvršenih najmanj 196 usmrtitev.