"Vsi si želimo čimprejšnjega začetka pristopnih pogajanj Evropske unije s Hrvaško, a to bo mogoče šele, ko bo izpolnjen pogoj polnega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu," je v Bruslju ob robu zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije ocenil predsedujoči, vodja britanske diplomacije Jack Straw.
Pri tem je dodal, da bo neformalna delovna skupina za oceno hrvaškega sodelovanja s Haagom izpolnjevanje pogoja znova pregledovala na prihodnjem zasedanju, ki bo septembra. Nazadnje se je ta delovna skupina sestala na ravni političnih direktorjev 11. julija, ko pa je ugotovila, da določen napredek sicer je, vendar ne takšen, ki bi omogočil prižig zelene luči za pogovore.
Rupel: Hrvaška je najbolje pripravljena
"Enako kot predstavniki Avstrije, Slovaške in Madžarske sem tudi sam poudaril zavezanost nadaljevanju širitvenega procesa. Širitev predstavlja faktor stabilnosti, predvsem na Zahodnem Balkanu. Hrvaška pa je prva postaja na poti širitve," je poudaril Rupel in dodal, da je slovenska soseda "od vseh kandidatk najbolje pripravljena".
Grasser: Balkan ima prednost pred Turčijo
Avstrijski finančni minister Karl-Heinz Grasser je medtem napovedal, da si bo prizadeval narediti vse, da polnopravno članstvo v Evropski uniji za Turčijo ne bo postalo realna možnost. "Balkanske države, kot je Hrvaška, imajo večjo pravico, da kmalu postanejo članice unije, kot Turčija," je dodal.
Avstrija, ki bo v prvi polovici prihodnjega leta predsedovala EU, je vseskozi veljala za precej nenaklonjeno vstopu Turčije v unijo, vendar pa je lani decembra na zasedanju Evropskega sveta vseeno podprla odločitev o začetku pogajanj z Ankaro 3. oktobra letos.
V pogovoru za dunajski Der Standard pa je avstrijski finančni minister dejal, da Turčija ne izpolnjuje nobenih pogojev za začetek pogajanj, "niti ekonomskih niti političnih niti socialnih", poleg tega pa, kot je poudaril, ne izpolnjuje kriterijev, povezanih z vprašanjem spoštovanja človekovih pravic. "Velik del Turčije leži v Aziji in vključiti jo v EU bi pomenilo dati uniji novo kulturno dimenzijo," je še dejal Grasser, ki se zavzema za "preložitev" začetka pogajanj s Turčijo.
V Avstriji naj bi sicer, podobno kot v Franciji, o članstvu Turčije v EU odločali na referendumu.
EU Albanijo poziva k oblikovanju vlade za reforme
Zunanji ministri so sicer na zasedanju Albanijo pozvali k oblikovanju vlade, ki bo zavezana jasnim in močnim reformam, še posebej na področju pravosodja. Take reforme bi Albanija morala začeti izvajati brez odlašanja, so poudarili.
Vodje diplomacij so ob tem tudi pozdravili miren potek nedavnih parlamentarnih volitev v balkanski državi, vendar opozorili, da je na njih prišlo tudi do številnih pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti, da se v prihodnosti ne bodo več ponavljale. Od Evropske komisije pa ministri pričakujejo, da bo jeseni podala oceno o pripravljenosti države za morebitno sklenitev pogajanj o sporazumu in stabilizaciji.