Včeraj je na nadomestnih županskih volitvah v Ljubljani z več kot 60 odstotki podpore zmagal predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković. S konkurenco je praktično pometel, saj je le drugo uvrščena kandidatka stranke NSi s podporo SDS Mojca Kuclar Dolinar dobila slabih 26 odstotkov, preostali kandidati pa manj kot 10 odstotkov, večina okoli odstotka.
Ker se Janković z izvolitvijo poslavlja od državnega zbora, smo na Državno volilno komisijo postavili vprašanje, komu pripada njegovo mesto v vrstah poslancev. Odgovorili so, da je bila naslednja na listi atletinja Alenka Bikar, vendar pa se mora zdaj ona odločiti, ali mandat sprejme.
Janković je sicer glede prihodnjega odnosa med prestolnico in državo po vnovični izvolitvi za župana ocenil, da ta ne more biti slabši kot v letih od 2006 do 2008, ko je ob njegovem županovanju vlado prav tako vodil Janez Janša. Pri tem pa je poudaril, da "če želimo iz te krize vsi priti kot zmagovalci, potem moramo delati z roko v roki".
Makarovič na finančnem področju ne vidi zglednega sodelovanja
A predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici Matej Makarovič ocenjuje, da sodelovanje med prestolnico in vlado verjetno ne bo ravno zgledno, še posebno ne v obliki pretoka finančnih virov. Celo če bi bil izid županskih volitev kaj drugačen, bosta morala oba nivoja predvsem poskrbeti zase in v finančnem smislu drastično racionalizirati svoj način dela. Kratkoročno bo razlika predvsem v tem, da se država potrebe po varčevanju danes zaveda, medtem ko bodo Ljubljančani to spoznali z nekaj zamika, a zato morda celo še malo bolj boleče.
Po mnenju Makaroviča vnovična izvolitev predsednika Pozitivne Slovenije za ljubljanskega župana za "Jankovića in za njegovo stranko v simbolnem in dejanskem smislu pomeni predvsem vrnitev na lokalno raven – v bistvu na raven, na kateri se, za razliko od nacionalne ravni, bistveno bolje znajde". Pri tem dodaja, da bi Janković kot poslanec deloval na "področju, ki mu - kot je lahko videla vsa Slovenija – očitno ne leži najbolje". Sicer pa pravi, da so v svetu primeri županov, ki so hkrati voditelji močnih strank na nacionalni ravni, vendar glede na Jankovićevo dosedanje delo dvomi, da bo tudi njemu to uspelo.
Na vprašanje, kaj Jankovićeva izvolitev pomeni za levico, Makarovič odgovarja, da Janković gotovo ne bo tisti, ki bi združeval levico, "saj mu za to zelo očitno manjka političnih in drugih komunikacijskih veščin". Vodilna sila v tem političnem bloku bo bodisi ponovno postala SD, bodisi nekaj povsem novega.
Vrnitev Jankovića na župansko mesto priložnost za formiranje stranke
Predavatelj na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Samo Uhan ugotavlja, da je pri Jankovićevi vnovični kandidaturi za župana očitno šlo za presojo, da njegova vrnitev v mesto za dve leti pomeni tudi možnost, da se stranka pravzaprav formira, se v političnem in programskem smislu profilira ter dobi prepoznavnost v vseh okoljih. V tem smislu, dodaja, gre za oceno o krepitvi stranke za ponovno vrnitev na državno raven v prihodnosti – in sicer ne le stranke, ki tam že je, ampak tudi njenega voditelja.
Uhan poudarja, da Ljubljana ni katero koli lokalno okolje, ampak je prestolnica. Janković bo po njegovih besedah deloval na dva načina, kot župan prestolnice, po drugi strani pa bo posredno zastopan v parlamentu na način, ko bo pravzaprav oblikoval strategijo stranke, ki je z 28 poslanci najmočnejša parlamentarna skupina. Po njegovem mnenju tudi ni zelo verjetno pričakovati, da bo Janković tudi sam vztrajal v kakšni lokalni vlogi.
Glede odnosa med prestolnico in vlado "smo konec koncev že videli nekaj prestižnih potez", pravi Uhan, pri čemer izpostavlja zaščito ljubljanske tržnice. Dodaja, da to ne govori v prid tezi, da bo ta odnos bolj kooperativen, bolj sodelujoč. Pa vendarle se mu zdi, da je Ljubljana v tem smislu tudi za državo z vseh vidikov tako zelo pomembna, da bo to treba upoštevati.
Sicer Uhan meni, da je bil lahko ta odnos, dokler Janković ni bil parlamentarna figura, bolj podcenjujoč, kar pa se ni izkazalo za produktivno. Zdaj pa je njegova pozicija drugačna. "Njegova pozicija je skozi prisotnost v parlamentu vendarle drugačna in zelo verjetno je tudi del strategije Pozitivne Slovenije, da bodo poskušali Ljubljano in tudi njenega župana povezati s Slovenijo v večji meri, kot je bilo to mogoče v prvem Jankovićevem mandatu," pojasnjuje Uhan.
Sicer pa pravi, da ne ve, ali je Jankovićeva izvolitev za župana neposredno povezana z usodo levice. Ta po njegovih besedah ima agendo, ima volivce, vendarle pa mora dobiti nek svoj politični profil. Janković pa mora paziti, da bo iniciativa, ki prihaja iz njegove stranke, razumljena komplementarno, dopolnjujoče in ne izključujoče.
KOMENTARJI (492)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.