Paket 15 osnutkov sprememb je potrdilo 68 poslancev, proti jih je bilo 24, štirje pa so se glasovanja vzdržali. Osnutke sprememb mora 120-člansko sobranje sedaj po 4. oktobru potrditi še enkrat, in sicer z dvotretinjsko večino, do takrat pa bodo spremembe pretresali v javni razpravi.
Sporazum, ki so ga 13. avgusta v Skopju pod okriljem mednarodne skupnosti podpisali predstavniki štirih makedonskih in albanskih strank, makedonskih VMRO-DPMNE in SDSM, Ljubča Georgievskega in Branka Crvenkovskega, ter albanskih DPA in PDP, Arbena Xhaferija in Imerja Imerija, namreč vsebuje predloge ustavnih sprememb, ki določajo, da makedonsko družbo sestavljajo vse njene etnične skupine, in zagotavljajo več pravic za albansko manjšino.
V skladu s sporazumom bo albanščina uradni jezik na območjih, kjer je delež albanskega prebivalstva najmanj 20-odstoten. Uporaba albanskega jezika bo dovoljena tudi v parlamentu, zakoni pa bodo napisani v makedonskem in albanskem jeziku. Sporazum vključuje tudi reformo lokalne policije. Število policistov albanskega rodu naj bi se tako do leta 2003 povečalo za tisoč mož oziroma 23 odstotkov, medtem ko je sedaj njihov delež le triodstoten. Ustavne spremembe predvidevajo tudi proporcionalno zastopanost Albancev na ustavnem sodišču in v javni upravi. Lokalne oblasti v pretežno albanskih območjih naj bi dobile več avtonomije, sporazum pa določa tudi enakopraven status pravoslavne, muslimanske in katoliške vere.
Enote zveze Nato so medtem nadaljevale z operacijo zbiranja orožja albanskih skrajnežev Nujna žetev. Do nedelje zvečer so zbrali 3046 od pričakovanih 3300 kosov orožja, je v Skopju danes dejal tiskovni predstavnik zveze Nato Peter Altmannsperger. Ostrostrelci naj bi oddali tudi 180.000 nabojev, je še dejal Altmannsperger.
Nove varnostne sile za Makedonijo
Iz virov v Bruslju pa se je izvedelo, da bo zveza Nato v kratkem odobrila namestitev novih sil v Makedoniji, ki bodo poskrbele za varnost opazovalnih misij v državi po skorajšnjem izteku operacije Nujna žetev.
Nove enote bodo precej manjše od sedanjih 4500-članskih, ki sodelujejo v Nujni žetvi. Kot se je izvedelo, naj bi šlo za od 350 do 600 vojakov, ki bi jih vodila Nemčija. Njihov mandat naj bi trajal do devet mesecev, odvisno tudi od razmer v držav. O podrobnostih njihove namestitve se bo jutri v Skopju z makedonskim vodstvom pogovarjal generalni sekretar zavezništva George Robertson.
Makedonija je zaradi mednarodnega pritiska minuli teden uradno zaprosila zvezo Nato, naj za varovanje približno 120 mednarodnih opazovalcev v državi zagotovi navzočnost svojih enot v državi tudi po končani Nujni žetvi 26. septembra. Mednarodna skupnost - tako Nato kot Evropska unija - si prizadeva, da po 26. septembru v Makedoniji ne bi prišlo do varnostnega vakuuma. Po napovedih naj bi bilo za odhod sil, ki sodelujejo v Nujni žetvi, sicer potrebnih od 10 do 14 dni.
