Na dnevnem redu sobranja naj bi bila tudi razprava o pobudi za referendum o spremembah ustave. Predstavnik Evropske unije v Makedoniji Francois Leotard je sicer makedonske parlamentarce pozval, naj čas razprave namenijo ustavnim spremembam in ne pobudi o referendumu, podoben poziv pa je makedonskim poslancem izrekel tudi visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana, ki je poudaril, da bi drugačna odločitev poslancev lahko močno ogrozila mirovni proces.
Po mirovnem sporazumu, ki sta ga sprti strani v Makedoniji podpisali 13. avgusta na Ohridu, morajo makedonski poslanci v 45 dneh po začetku akcije razoroževanja albanskih skrajnežev uzakoniti kakih 40 ustavnih sprememb. Parlamentarna procedura sprejemanja ustavnih sprememb se je zapletla ta teden, ko je majhna stranka Nova Makedonija, ki meni, da bi morali o spremembi ustave odločati prebivalci, ne pa "politična elita", vložila predlog o referendumu. Sobranje je sicer včeraj razpravo o pobudi za referendum prestavilo na četrtek.
V akciji zbiranja orožja, ki naj bi se predvidoma končala do 26. septembra, sodeluje 4800 vojakov zveze Nato. Ti so albanskim skrajnežem doslej odvzeli 2500 od skupno 3300 kosov orožja. Politični predstavnik Osvobodilne narodne vojske (ONV) Ali Ahmeti je včeraj napovedal, da bodo albanski uporniki nadaljevali z razoroževanjem in tako na makedonsko vlado preložili odgovornost za morebitne zastoje v predvidenih korakih na poti k miru.
Britanske enote, ki so sodelovale pri razoroževanju albanskih upornikov v Makedoniji, bodo prihodnji teden začele zapuščati to državo, je danes sporočilo britansko obrambno ministrstvo. Po navedbah ministrstva umik britanskih vojakov iz Makedonije ni povezan z načrtovanim britanskim sodelovanjem v vojaških akcijah, ki naj bi bile odgovor na nedavne teroristične napade v ZDA. Velika Britanija je 1900 svojih vojakov, ki so sodelovali v operaciji zveze Nato Nujna žetev, v Makedonijo poslala prejšnji mesec. Operacija razoroževanja naj bi se sicer zaključila prihodnji teden.
