Institucije posojilodajalcev so Grčiji pripravljene takoj pomagati z obrokom 1,8 milijarde evrov za izpolnitev finančne obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada (IMF) konec meseca, če grški parlament podpre dogovor o reformah, pravijo viri pri EU. Celoten sveženj pomoči v okviru podaljšanega programa sicer vključuje 15,5 milijarde evrov.
Predlog institucij posojilodajalcev sicer v primeru dogovora o zelo podrobnih ukrepih Grčije in njegove potrditve v grškem parlamentu predvideva 15,5 milijarde evrov pomoči državi predvidoma do konca novembra.
Teh 15,5 milijarde evrov po navedbah virov vključuje 8,7 milijarde delno iz evropskega reševalnega mehanizma EFSF in delno od 10,9 milijard evrov, namenjenih za dokapitalizacijo grških bank, 3,3 milijarde evrov dobičkov iz grških obveznic v lasti Evropske centralne banke (ECB) in 3,5 milijarde evrov pomoči od IMF.
Prvi obrok 1,8 milijarde evrov
Prvi obrok naj bi torej vključeval okoli 1,8 milijarde evrov, s katerimi bi lahko Grčija pokrila okoli 1,6 milijarde obveznosti do IMF, ki jo mora izpolniti konec meseca. Ta sredstva naj bi prišla iz dobičkov iz grških obveznic v lasti ECB.
Ta obrok so institucije posojilodajalcev pripravljene sprostiti, takoj ko bo grški parlament z resolucijo potrdil dogovor o reformah in sprejel prvi niz zakonodajnih ukrepov. Celotni sveženj 15,5 milijarde evrov pomoči naj bi bil sicer izplačan v štirih ali več tranšah.
To je sicer le predlog institucij posojilodajalcev, ki ga morajo potrditi še finančni ministri držav v območju evra, ki se sestanejo v soboto, opozarjajo viri.
Po neuradnih informacijah so razlike med predlogi institucij za dogovor in med grškimi predlogi zelo majhne. Na sploh neuradno vsi pričakujejo dogovor posojilodajalcev in Grčije na izrednem sestanku evroskupine v soboto.
Merklova Grčijo poziva, naj sprejme ponudbo
Nemška kanclerka Anglea Merkel je Grčijo že pozvala, naj sprejme "izjemno velikodušno" ponudbo upnikov. "Zdaj lahko le upamo, da bodo notranji dogovori na grši strani potekali ... z mislimi na vse vpletene in rešitev," je še dodala kanclerka.Ob tem pa nemški finančni minister Wolfgang Schäuble opozarja, da je možnost za dogovor pri 50 odstotkih.
Na pozive se je že odzval tudi grški premier Aleksis Cipras, ki zavrača ultimate in izsiljevanje EU. "Evropska načela ne temeljijo na izsiljevanju in ultimatih," je poudaril in izrazil upanje, da v teh ključnih trenutkih nihče nima pravice, da bi ogrozil ta načela.
Sestanek v soboto bo odločilen
Sestanek evroskupine o Grčiji v soboto bo odločilen, je po prvem dnevu zasedanja v Bruslju poudarilo več voditeljev EU. Evroskupina bo v soboto morala sprejeti dokončno odločitev, je dejal slovenski premier Miro Cerar. O načrtu B niso posebej razpravljali, a med vrsticami se razume, da je to lahko tudi izstop Grčije iz evroobmočja, je dodal.
Grški finančni minister Janis Varufakis je sicer danes za irski radio RTE poudaril, da je cilj grške vlade obstanek v območju evra. Ob tem je dodal, da so predlogi grških upnikov očitno neizvedljivi. "Grška stran se je res potrudila, da bi ustregla nekaterim dokaj nenavadnim zahtevam institucij . Zdaj se nam morajo približati oni," je dejal Varufakis. "Ne morem podpisati dokumenta, ki je očitno neizvedljiv," je še poudaril in dodal, da so institucije Grčijo spravile v nemogoč položaj. Po njegovih besedah naj bi bila osnovna težava v tem, da bi predlogi, ki jim jih vsiljujejo, uničili možnosti za rast in izjemno otežil vračanje dolga.
Sicer pa so se evropski voditelji odločili, da se v soboto ponovno sestanejo finančni ministri držav v območju evra, do takrat pa se Grčija intenzivno pogaja s predstavniki treh institucij, s katerimi je že v tesnih in intenzivnih stikih, je povedal slovenski premier po koncu prvega dne vrha EU, ki se je zaradi dolge in živahne razprave o migracijah zavlekel v zgodnje jutranje ure.
Do sobote morajo po njegovih besedah tri institucije upnikov ugotoviti, ali najnovejši grški predlogi in morebiti tisti, ki bodo še podani, izpolnjujejo vse potrebne pogoje za podaljšanje programa. "O tem bodo institucije poročale evroskupini, ki se bo v soboto sestala in bo morala sprejeti dokončno odločitev," je pojasnil premier.
Načrt B
Na vprašanji, kaj se bo zgodilo, če dogovora v soboto ne bo, in ali so voditelji prvi dan zasedanja razpravljali o načrtu B, je Cerar odgovoril, da niso posebej razpravljali o načrtu B, da se pa "nekako med vrsticami razume, da je načrt B lahko tudi izstop Grčije iz območja evra".
"Vsi si želimo, da bi Grčija ponudila prepričljiv program, da bi dosedanjo ponudbo še dodelala ter predvsem ponudila toliko in takšne strukturne reforme, ki bi zagotavljale, da je podaljšanje programa smiselno," je poudaril slovenski premier. Če se bo to zgodilo, je po njegovih besedah mogoče program podaljšati za pol leta.
"A o tem bodo odločila evroskupina. Oni morajo sprejeti dokončno odločitev in ta bi morala biti znana v soboto," je še enkrat poudaril Cerar. Tudi v primeru pozitivne odločitve za Grčijo bo moral namreč o njej odločati še grški parlament in verjetno še nekaj parlamentov v drugih državah, kar bo treba izvesti od nedelje do torka, torej v zelo kratkem časovnem intervalu, je dodal.
Se bo moral sestati tudi slovenski parlament?
Obstaja možnost, da bi se v primeru določenih vrst odločitev moral sestati tudi slovenski parlament. "Vse je odvisno od tega, v katero smer bodo odločitve šle. Ta hip je preuranjeno govoriti o tem, da bi se parlament moral sestati. Obstaja pa takšna možnost," je pojasnil premier.
Ta možnost obstaja v primeru odločitve o prestrukturiranju grškega dolga. Slovenija se - tako kot večina držav - zavzema, da se ne gre v prestrukturiranje dolga ter da se zadeve rešuje s strukturnimi reformami in s podaljšanjem programa. Če bi kakšna odločitev o lajšanju dolga vendarle bila sprejeta, pa po Cerarjevih besedah obstaja tudi možnost, da bi moral o njej odločati državni zbor.
"A to so zdaj vse ugibanja, s samo vsebino predlogov in z dokončno odločitvijo se bodo intenzivno in neposredno seznanili ministri ter sprejeli odločitev po posvetovanju z institucijami, ki bodo predložile stališče," je poudaril Cerar.
Tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je povedal, da voditelji pričakujejo, da bo proces končala evroskupina na sestanku v soboto. "Voditelji se strinjajo, da ni potrebe po še enem evrskem vrhu, ne jutri ne čez vikend," je dejal Tusk. Voditelji so imeli po njegovih besedah dolgo razpravo ter se popolnoma zavedajo položaja in morebitnih posledic.
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande, ki sta že ob prihodu na vrh poudarila, da se voditelji ne bodo vpletali v pogajanja, sta prav tako ocenila, da bo sobotni sestanek evroskupine odločilen. "Vsi smo podprli idejo, da je treba storiti vse za rešitev v soboto," je poudarila Merklova. Hollande je poleg tega znova opozoril, da se čas izteka.
KOMENTARJI (128)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.