Nekdanji haitijski predsednik Jean Bertrand Aristide naj bi po navedbah nekega ameriškega borca za človekove pravice obtožil ZDA, da so ga ugrabile. Kakih 20 težko oboroženih ameriških vojakov naj bi ga odpeljalo in posadilo v letalo. "Prosil me je, naj povem svetu, da je bil to prevrat, da so ga ugrabili ameriški vojaki in ga posadili na letalo skupaj z ženo in sestrinim možem. Rekli so mu, da ne sme nikogar poklicati," je v sporočilu za javnost zapisal Randall Robinson.
Bela hiša, Pentagon in State Department so njegove navedbe že zanikali. Tiskovni predstavnik Bele hiše Scott McClellan je dejal, da so obtožbe popoln nesmisel. "Teorije zarote ne pomagajo Haitijcem pri uresničevanju prihodnosti, h kateri stremijo. Sprejeli smo ukrepe za zaščito Aristidea in njegove družine, medtem ko je zapuščal Haiti. Odločitev, da odstopi, je bila odvisna zgolj od njega samega in to je tudi pojasnil," je dejal McClellan. Poudaril je, da je Aristide podpisal odstopno listino šele po dolgem in intenzivnem posvetovanju.
Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld pa je dejal, da ne verjame, da bi bile navedbe o ugrabitvi resnične. "Ideja, da je bil kdo ugrabljen, je v popolnem nasprotju z vsem, kar sem slišal, videl in kaj vem," je dejal Rumsfeld.
Ameriški marinci že na Haitiju
Ameriški predsednik George Bush se je v nedeljo hitro odzval na odstop predsednika Haitija Jean-Bertranda Aristidea in proti otoku Hispaniola poslal nekaj sto marincev, ki bodo tvorili jedro začasnih mednarodnih sil za obnovo miru, reda in zakonitosti. Bush je v nedeljo prebivalce Haitija še pozval naj prenehajo z nasiljem in obljubil pomoč.
Medtem ko so marinci pluli proti Haitiju, se je v New Yorku, na pobudo ZDA, Kanade, Francije in Karibskih držav, na izrednem zasedanju sestal Varnostni svet OZN in sprejel resolucijo, s katero je odboril namestitev mednarodnih enot, med katerimi bodo poleg ameriških tudi francoske, kanadske in karibske.
Predstavnik francoskega obrambnega ministrstva je potrdil, da je v haitsko prestolnico prispelo tudi 50 francoskih vojakov. Večina preostalega kontingenta, šlo naj bi za kakih 200 vojakov, pa bo v Haiti prispela v naslednjih dneh.
Aristide meni, da njegovi nasprotniki ovirajo mir
Aristide je odstopil po štirih tednih oboroženega upora, med katerim so uporniki zavzeli več kot polovico države. V nedeljo je z ameriško pomočjo pobegnil iz države in odletel v Centralnoafriško republiko. Na letališče prestolnice Bangui je prispel s soprogo in še tremi osebami. Aristide naj bi pa poročanju državnega radia v državi ostal nekaj dni, nato pa naj bi odšel v Južnoafriško republiko.
Nekdanji haitijski predsednik je po prihodu ocenil, da so njegovi nasprotniki, s tem ko so ga strmoglavili, "posekali drevo miru". V kratki izjavi za radio ni navedel, kako dolgo bo ostal, niti kam bo morda odpotoval naprej.
Predsedstvo Centralnoafriške republike je sporočilo, da so Aristiedea sprejeli na prošnjo vodje Gabona Omarja Bonde Ondimbe. Kot je v sporočilu navedlo predsedstvo v Banguiju, gre pri tem za "izključno človekoljubno dejanje".
Predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Južnoafriške republike Pallo Jordan pa je v Pretorii izjavil, da načeloma ne bi nasprotoval, če bi njegova država Aristideu nudila politično zatočišče. "Če pomaga, da se nekemu človeku, četudi slabemu, ponudi politično zatočišče v neki državi, da bi v njegovi državi našli rešitve, je to potrebno storiti," je pojasnil Jodan, ki je tudi član izvršnega svetu Afriškega narodnega kongresa, ni pa član vlade.
Še v četrtek so nasprotovali mednarodnim silam
ZDA in Francija sta v četrtek odločno nasprotovali napotitvi mednarodnih enot, dokler ne bo dosežena politična rešitev. Ta rešitev je očitno pomenila odstop demokratično izvoljenega Aristidea, saj so se po njegovem odhodu odzvali z bliskovito hitrostjo, čeprav politične rešitve še ni.
Američani so skupaj z Francozi, Kanadčani ter Karibsko skupnostjo držav predlagali resolucijo, ki je bila sedaj zlahka sprejeta. Resolucija razglaša položaj na Haitiju za grožnjo mednarodnemu miru in varnosti ter avtorizira namestitev večnacionalnih sil, ki bodo za tri mesece skrbele za red in mir ter razdeljevanje humanitarne pomoči.
Varnostni svet bo v naslednjih tednih pripravil novo resolucijo za ustanovitev prave mirovne misije OZN.
Med uporniki večinoma pripadniki nekdanjih vojaških diktatur
Aristide je bil prvi demokratično izvoljeni predsednik Haitija, ki ga je leta 1991 spodnesel vojaški državni udar, leta 1994 pa so ga Američani s pomočjo marincev vrnili na oblast.
Prebivalci Haitija niso bili zadovoljni z njegovo vladavino, ker so še naprej živeli v revščini, oblast pa je zaznamovala korupcija. Skupni cilj različnih skupin in interesov je bil odstavitev Aristidea, kaj se bo pa zgodilo naprej, pa ne ve nihče. Med uporniki so namreč večinoma pripadniki nekdanjih zločinskih vojaških diktatur.
