ANIMACIJA: Še štirje dnevi sneženja in do meter novega snega

"Trenutno smo popolnoma odrezani od sveta. Do Obertauerna in z njega, razen reševalnega vozila in gasilcev, ne more nihče," je za Dnevnik hrvaške Nove TV sinoči javila novinarka Ivana Brkić Tomljenović.

Ceste so zaprte, je pa avstrijska policija včeraj na vsaki dve uri in pol v to turistično vasico omogočila prihod dostavnih vozil in odhod gostom.

Po besedah Brkić Tomljenovićeve je bilo včeraj čez dan slišati več detonacij, s katerimi sprožajo manjše snežne plazove in na tak način poskušajo preprečiti, da bi večje količina snega zgrmele v dolino.

Velika težava je tudi ledeno mrzel veter. Dvakrat je bila prekinjena oskrba z električno energijo, zaradi česar so smučarji v Obertauernu za 20 minut obtičali na sedežnici.

Na Solnograškem je zaradi debele snežne odeje brez elektrike ostalo okoli 9000 gospodinjstev. V Zgornji Avstriji je moralo najmanj 17 šol zaradi močnega sneženja zapreti vrata.

V le par dneh je na območju avstrijskih Alp zapadlo tri metre snega, kar je več kot je povprečje celotnega januarja.

ANIMACIJA: Sneženje v Alpah se bo v prihodnjih dneh nadaljevalo, najmočneje bo snežilo z nedelje na ponedeljek:

Snežne padavine so terjale tudi smrtne žrtve. V Avstriji je po zadnjih podatkih umrlo devet ljudi, med njimi tudi 62-letni učitelj, ki je na avstrijskem Štajerskem padel v pet metrov globok nanos snega, ter 16-letni smučar, ki ga je v St. Antonu zasul plaz.

V severnih Alpah zaradi snežnih plazov najvišja stopnja nevarnosti

V nekaterih predelih Spodnje Avstrije (Ybbstalskih Alpah) nevarnost pred snežnimi plazovi ostaja na peti, najvišji stopnji, drugod na tretji ali četrti stopnji, na spletni strani poroča avstrijska televizija ORF.

Zaradi velike nevarnosti plazov so med drugim zaprta smučišča Hochkar, Lackenhof na gori Ötscher, ter smučišča na gori Gemeindealpe. Prav tako je zaprto smučišče Maiszinken–Lunz am See. Poleg nevarnosti plazov na nekaterih smučiščih in cestah, ki vodijo do njih, težave povzročajo podrta drevesa.

Priljubljena smučarska središča Obertauren, Lech, Zürs in Hallstatt so prav tako še vedno nedostopna.

Avstrijske oblasti domačine in turiste pozivajo, da striktno sledijo njihovim navodilom ter dodajajo, da so smrtne žrtve v večjem delu posledica njihovega neupoštevanja – večina umrlih je smučarjev, ki so smučali izven urjenih prog in ljudi, ki so se peljali po zaprtih cestah.

"Razmere niso dobre. Nenehno sneži, zimske službe so na terenu, a snega je ogromno in nemogoče je sproti vse očistiti," je za dnevnik.hr dejal Karlo Križanović, ki je na počitnicah v Obertauernu. 

Zaradi snežnega kaosa so številni gostje tudi odpovedali počitnice, nekateri pa so se odločili dopust skrajšati in predčasno vrniti domov. Spet drugi pravijo, da pozorno spremljajo vremenske razmere in da se izogibajo smučanju v gozdu ter po globokem snegu.

O nevarnosti na smučarskih progah pripovedujejo tudi smučarji. "Zaradi slabe vidljivosti sem zapeljal z urejene proge, nato pa padel v zelo globok sneg. Ker si je bilo s smučarskimi palicami nemogoče pomagati, sem za to, da sem se izkopal iz snega, potreboval kar tri ure," je dejal eden od smučarjev.

Snežni plaz zadel hotelsko restavracijo

Snežni plaz je danes na prelazu Schwägalp na vzhodu Švice zadel hotelsko restavracijo, pri čemer je bilo poškodovanih več ljudi. Reševalci so zvečer še iskali ljudi, ki so morda pokopani pod snegom. Snežni plaz, ki se je odtrgal na pobočju nad hotelom, je zasul več avtomobilov in dosegel restavracijo v hotelu Säntis.

Eden od gostov je za švicarski časnik Tagblatt dejal, da je najprej zunaj videl sneženo gmoto in pomislil, da je padla s streh. "Potem je nastal hrup in na zadnji strani restavracije se je sneg prerinil v notranjost," je dodal. Koliko ljudi je bilo v plazu poškodovanih, zaenkrat še ni znano.

V Švici so se sicer razmere nekoliko umirile. Kljub temu za osrednjo in vzhodno Švico še vedno velja druga najvišja stopnja nevarnosti pred snežnimi plazovi. V Davosu, kjer bo konec januarja Svetovni gospodarski forum, je doslej zapadlo do 60 centimetrov snega.

Obilno sneženje še vedno povzroča težave tudi prebivalcem nemške zvezne države Bavarska. Na jugu Nemčije je v snegu obtičal vlak, na avtocesti na jugu države pa je moralo noč v avtomobilih preživeti več sto voznikov. Ti so na zasneženih cestah ostali ujeti od srede od 20. ure do danes do 5. ure. Vzrok so bili tovornjaki, ki so zdrsnili s ceste in povzročili 35-kilometrske zastoje.

Zaradi snega imajo težave tudi na Poljskem. V Tatrah je bila razglašena nevarnost plazov, na nekaterih območjih ob meji s Slovaško v prihodnjih dneh pričakujejo še do pol metra novega snega.

Zakaj je območje Alp v preteklih dneh prejelo tolikšne količine snega?

Sneg v januarju sicer ni nič neobičajnega, so pa nekoliko nenavadne količine zapadlega snega. Zaradi ciklona nad Jadranskim morjem nad severovzhodno Evropo prevladuje kontinentalna zračna masa, ki s seboj prinaša mraz in vlago, in ki je poskrbela tudi za sneg v Dalmaciji. Te mase se – kot naletijo na oviro (v tem primeru Alpe) – dvigajo in hladijo, posledično pa 'dajejo' velike količine snega.

Vremenska napoved tudi za prihodnje dni sicer ne kaže najbolje. Obilno sneženje z ledenim vetrom se bo v Avstriji in na jugu Nemčije nadaljevalo še najmanj do petka.

Po napovedih vremenoslovcev naj bi v petek snežilo na Predarlskem, na severu Tirolske, Solnograškem, na severozahodu Štajerske ter Alpah v deželah Zgornja in Spodnja Avstrija. Zapadlo naj bi do pol metra novega snega.

Sneženje naj bi se nadaljevalo ponekod tudi do torka. Takšne količine snega, kot jim je tokrat priča Avstrija, naj bi bile po nekaterih navedbah samo vsakih 30 do 100 let.