Legendarni gverilski voditelj, ki so mu pred samo dvema letoma plačani morilci v Pešavarju v Pakistanu ubili ženo in enajstletnega sina, je z življenjem plačal odhod v deželo talibanov, »oborožen« z orožjem, satelitskim telefonom in veliko ameriških dolarjev, da bi na talibanskem »terenu« pomagal pri ustvarjanju protitalibanske opozicije, ki bi jo vodil v Rimu živeči pregnani kralj Zahir Šah.
Pred petnajstimi leti je bil leta 1958 rojeni Hak strah in trepet sovjetske Rdeče armade, briljantni samouki vojaški strateg in taktik, ki ga je hvalila in v Downing streetu 10 pogostila tedanja ministrska predsednica Margaret Thatcher, v petek pa je tudi sam postal žrtev pasti. V Afganistan je prišel pred tednom dni, s sedmimi spremljevalci, večinoma sorodniki, na konjih, da bi voditelje paštunskih plemen spodbudil k uporo proti talibanom oziroma k prestopu na opozicijsko stran. Ko so prišli v vas Azra, ki je od Kabula oddaljena samo 40 kilometrov, naj bi jih izdal nekdo od vaščanov.
Ponoči so vas obkolili talibani in Haka so prebudili streli talibanskih strojnic, na katere so njegovi možje odgovorili. Medtem ko so krogle letele z vseh strani, je Hak pozval na pomoč konjenico s satelitskim telefonom, kot je povedal Hakov nečak, Mohamed Jusuf. Dva helikopterja in lovec sta priletela na pomoč, vendar niso mogli narediti drugega kot zbujati strah z višav. Talibanski predstavniki so dejali, da so jih Američani zasuli z raketami, česar pa Pentagon ni potrdil. Abudul Hak, ki je bil v bojih s sovjetski okupatorjem ranjen več kot ducatkrat in mu je protipehotna mina odnesla del desne noge (»Nenadoma sem slišal eksplozijo, in potem videl moj škorenj leteti, z mojo nogo vred,« je dejal Hak), se je pognal na konja in odgalopiral, da bi si rešil življenje, dobro vedoč, da talibani zanj ne bodo usmiljeni.
Ujeli so ga še pred zoro in skupaj z njegovimi možmi odpeljali v vojašnico blizu Kabula, kjer naj bi ga verski voditelji obsodili na smrt, kazen, predvideno za sodelovanje z ZDA, skupaj z dvema od njegovih spremljevalcev, ki sta bila tudi njegova prijatelja. Vse tri so obesili, Hakov nečak pa pravi, da so talibanski vojaki potem njegovo telo še prerešetali s kroglami.
Predstavnik afganistanskega kralja Hamid Sikvid je povedal, da Abdul Hak »ni odšel v Afganistan, da bi se bojeval, ampak, da bi se pogovarjal s plemenskimi poglavarji in jih obvestil o mirovni pobudi njegovega visočanstva«.
Za talibane je to enako izdaji in poskusu rušenja njihovega režima, ki je bil navdušen nad zajetjem ene od najbolj priljubljenih osebnosti iz protitalibanskefga tabora.
Abdul Hak, ki je bil paštunskega rodu, je bil zmerni islamist. Nasprotoval naj bi tako stari afganistanski kraljevski eliti kot radikalnim islamistom, ki jih podpirajo Arabci. Puško je vzel v roke leta 1977, ko se je bojeval proti levičarski vladi, vojna pa mu je postala poklic dve leti pozneje, po sovjetski invaziji. Njegova vojska je napadala iz pakistanskega obmejnega mesta Pešavar, od koder je izvajal tudi sabotaže in pripravljal zasede. Sredi osemdesetih let sta ga podprla in se z njim srečala tako tedanji predsednik ZDA Ronald Reagen kot Železna lady. Rivalski poveljniki so mu očitali, da je preveč časa v Pakistanu. Orožje je položil leta 1989, po sovjetskem umiku. Kmalu po mudžahedinskem prevzemu oblasti je odšel iz Afganistana, razočaran nad rivalstvom in korupcijo vodilnih mož. Vrnil se je leta 1992 in bil nekaj mesecev šef mestne policije v Kabulu, dokler ni bil, ponovno zaradi neustavljivega kaotičnega rivlastva mudžahedinskih vodij, spet odšel. »Nič ne bi mogel narediti, če ne bi bi ukazal tudi ubijanje rojakov. Zato sem odstopil,« je povedal Hak. Dva od njegovih bratov sta ostala v tedanji vladi. Prelevil se je v poslovneža, najprej v Afganistanu in potem v Dunaju. Prav tam je bil, ko so plačani morilci, zelo verjetno po talibanskem naročilu, vdrli v njegov dom v Pešavarju in ubili njegovo ženo in enajstletnega sina, ter njunega telesnega čuvaja. Kmalu po letošnjem 11. septembru se je vrnil v Pešavar, da bi vodil poskus prepričevanja Paštunov, da bi obrnili hrbet talibanskemu režimu.
Ta poskus, ki je spektakularno spodletel, je novo opozorilo ameriškim, britanskim in drugim vojakom, kaj jih čaka v Afganistanu, če, in ko se bo začel napovedani kopenski del operacije. Pred tednom dni so se ameriški specialci na lastni koži prepričali, da se »talibani bojujejo kot maniaki«, kot teden dni po "kozmetičnem" vdoru, ki je bil namenjen domači (teve) publiki, siti posnetkov vojne iz zraka, pišejo britanski časopisi. Neimenovani predstavnik Pentagona je enemu od njih povedal, da so bili ameriški specialci šokirani nad odporom in hitrostjo protinapada talibanov, ter, da so jo morali umakniti iz Afganistana prej kot so načrtovali."
To je nedvomno slišalo tudi 600 komandosov britanskih marincev, ki jih je poleg dobrih 100 specialcev SAS, britanska vlada konec tedna za zdaj namenila “za vojno s terorizmom v Afganistanu”, ki utegne - po namigu britanskega admirala Michaela Boycea – trajati tri ali štiri leta.
