Enake ali svoje?
"Boj za enakost ... predpostavlja sprejemanje danih meril in prilagajanje njihovim pričakovanjem ter zahtevam. Boj za avtonomijo pa predpostavlja pravico, da takšna merila zavrnemo in ustvarimo nova," pravi avstralska filozofinja Elizabeth Grosz.
Diskriminacija na podlagi spola še naprej obstaja
Že nekaj dni se vrstijo opozorila, da smo ženske sicer formalno enakopravne z moškimi, a da na različnih področjih diskriminacija na podlagi spola še vedno obstaja.
"V trenutnih političnih in gospodarskih razmerah v Sloveniji država ženskam ne zagotavlja okolja, ki bi jim vzbujalo zaupanje v prihodnost. Še posebej ranljive so nekatere skupine žensk. Mlajše ženske se soočajo z negotovimi oblikami zaposlitve in ne-posluhom delodajalcev do ustvarjanja lastne družine in skrbi za otroke; mnoge starejše ženske je krčenje socialne države pahnilo v revščino; pravice nekaterih marginaliziranih skupin žensk vztrajno ostajajo nerealizirane ali sploh ne-naslovljene in zato ne-vidne. To so na primer pravica do umetne oploditve samskih žensk, pravice lezbijk, pravice transspolnih oseb ali pravice migrantk," so navedli v skupni izjavi sekcije za spol in družbo Slovenskega sociološkega društva in portala spol.si.
Še naprej tarče nasilja
V Društvu SOS telefon opozarjajo na problematiko nasilja nad ženskami, ki še vedno predstavlja velik družbeni problem.
"Še vedno velja, da so za številne ženske najnevarnejši ravno dom in njihovi intimni partnerji. Gre za nasilje, ki ostane najdlje skrito, je dolgoročno in zaradi tega pušča hude travme na žrtvah. Gre tudi za nasilje, do katerega se v družbi kaže še zelo visoka strpnost," so zapisali v sporočilu za javnost in navedli, da so lani opravili 3165 svetovalnih storitev v zvezi z nasiljem, v varnih hišah pa je bivalo 69 žensk in otrok.
"V Sloveniji je veliko smrti žensk zaradi nasilja nad njimi. Rečemo jim smrti ob štedilniku, ker se zgodijo doma med štirimi stenami," je dejala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Turški policisti so obračunali z ženskami, ki so se dva dni pred praznikom zbrale na ulicah Istanbula, in sicer kljub prepovedi zborovanja:
Svet Evrope proti seksističnemu govoru
Svet Evrope (SE) je za danes pripravil evropski akcijski dan proti seksističnemu sovražnemu govoru. Seksizem lahko opredelimo kot predpostavljanje, prepričanje ali zatrjevanje, da je en spol vreden več od drugega, ter ravnanje, ki sledi takšnemu prepričanju, poudarjajo v Svetu Evrope. Seksističen sovražni govor je tesno povezan z nasiljem nad deklicami in ženskami po vsem svetu, opozarjajo. Na seksističen sovražni govor se je po njihovih navedbah mogoče odzvati z instrumenti preprečevanja nasilja nad ženskami, ki so med drugim zajeti v t. i.istanbulski konvenciji.
Dopuščanje seksističnega sovražnega govora ni sestavni del pravice do izražanja, pač pa zmanjšuje pluralnost in različnost in je le še ena od oblik, s katerimi se izraža spolna neenakost. Skrbniki internetnih strani in družbenih omrežij bi morali pri širjenju takšnega sovražnega govora prevzeti svoj del odgovornosti, opozarja Svet Evrope.
Nekatere žrtve seksističnega sovražnega govora zaradi takšnih ravnanj po opozorilu SE zamenjajo službo ali kraj bivanja in se preimenujejo. V Svetu Evrope ugotavljajo, da so pogoste žrtve sovražnega govora zaradi spola ženske v starosti od 18 do 24 let in novinarke. Nekaterim novinarkam po spletu grozijo s smrtjo, nasiljem in posilstvom. Blogerke so se zaradi nasilja, ki so mu izpostavljene, pogosto prisiljene odpovedati nadaljnjemu pisanju blogov.
48 izjav, ki jih ženske slišijo v svojem življenju, moški pa ne:
48 Things Women Hear In A Lifetime (That Men Just Don't)Watch 80 years of subtle sexism in under two minutes.
Posted by HuffPost Women on Tuesday, 8 December 2015
Po podatkih SE več kot četrtino žensk v skupini od 18 do 24 let zasledujejo na spletu
Po podatkih Sveta Evrope je več kot četrtina žensk v starostni skupini od 18 do 24 let tarča zasledovanja na spletu. Četrtino pa na spletu spolno nadlegujejo.
Po podatkih Agencije EU za temeljne pravice (FRA) iz njihove raziskave iz leta 2012 je 11 odstotkov žensk dobilo nespodobna povabila na družbenih omrežjih ali prejelo elektronska oziroma besedilna sporočila z izključno spolno vsebino. 20 odstotkov žrtev takega nadlegovanja po spletu so bile ženske, stare od 18 do 29 let.
Slovenija z najnižjim razkorakom v plačilu med moškimi in ženskami v EU
Med državami članicami EU so velike razlike, kar zadeva razkorak v plačilu med moškimi in ženskami. V Sloveniji je bila razlika v plačilu med spoloma v letu 2014 najnižja v EU, 2,9-odstotna, najvišja, 28,3-odstotna je bila v Estoniji, je sporočil evropski statistični urad Eurostat.
V povprečju je razkorak v plačilu med spoloma v EU leta 2014 znašal 16,1 odstotka. Z drugimi besedami, ženske so na vsak evro, ki ga je zaslužil moški, zaslužile v povprečju 84 centov. Eurostat je ob tem pojasnil, da pri izračunu razkoraka v plačilu upošteva vrsto pravnih, socialnih in gospodarskih dejavnikov, ne le enakega plačila za enako delo.
Razlike med ženskami in moškimi na trgu dela pa niso opazne le pri plačilu, temveč tudi pri obliki zaposlitve. Leta 2014 je bilo v EU za skrajšani delovni čas zaposlenih 20 odstotkov žensk brez otrok, starih med 25 in 49 let, ter 8,2 odstotka moških. V Sloveniji je v tem obdobju za skrajšani delovni čas delalo 9,9 odstotka žensk in 5,9 odstotka moških.
Ta razlika se še poveča s številom otrok - za skrajšani delovni čas je bilo v EU predlani zaposlenih 45,1 odstotka žensk z najmanj tremi otroki in le sedem odstotkov moških. Za Slovenijo je podatek le za matere z najmanj tremi otroki, in sicer jih je bilo predlani za krajši delovni čas zaposlenih 14,1 odstotka.
Povprečna mesečna bruto plača pri ženskah za več kot pet odstotkov nižja kot pri moških
Povprečna mesečna bruto plača žensk v Sloveniji je v letu 2014 znašala 1589 evrov. Od povprečne mesečne bruto plače moških, ki je znašala 1678 evrov, je bila v povprečju nižja za več kot pet odstotkov. Ta razlika je bila največja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer so bile plače žensk v povprečju za 25,3 odstotka ali 699 evrov nižje od plač moških. Do razlik prihaja tudi zaradi različnih izobrazbenih, poklicnih in starostnih struktur.
V treh dejavnostih so bile plače žensk v povprečju višje od plač moških, in sicer v dejavnostih oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja, kjer so bile višje za 16,4 odstotka ali 244 evrov, v gradbeništvu, kjer so bile višje za 14,9 odstotka ali 186 evrov, ter v prometu in skladiščenju, kjer so bile višje za 11,5 odstotka ali 167 evrov. V teh dejavnostih so bile ženske v manjšini, opravljale pa so večinoma bolje plačana dela.
Ženske starejše od moških, slabše plačane, a bolj zadovoljne z življenjem
V Sloveniji je nekaj več kot 363.500 delovno aktivnih žensk. Kot smo videli, v povprečju zaslužijo na mesec 89 evrov manj kot moški, od moških so povprečno tri leta starejše, a so s svojim življenjem na splošno bolj zadovoljne kot moški, navaja slovenski statistični urad.
V Sloveniji je bilo 1. oktobra 2015 1.041.240 žensk. To je 50,4 odstotka vseh prebivalcev Slovenije, ki jih je bilo nekaj več kot 2.064.600. Marija in Ana sta njihovi najpogostejši imeni. Največ novorojenk v letu 2014 pa je dobilo ime Eva.
V 2014 so rodile približno 21.200 otrok. Z odločitvijo za otroka čedalje bolj odlašajo. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka v letu 2014 je bila 29,1 leta, kar je 4,3 leta več kot pred 20 leti. Pravica ženske o svobodni odločitvi za otroka je zapisana v ustavi že od leta 1974.
Deklica lahko pričakuje 83,7 leta življenja
Življenjska doba žensk se daljša. Deklica, rojena v letu 2014 v Sloveniji, lahko ob nespremenjenih razmerah umrljivosti pričakuje 83,7 leta življenja. To je skoraj šest let več, kot jih lahko pričakuje deček, rojen v Sloveniji istega leta.
Med diplomiranimi 60 odstotkov žensk
V letu 2014 je bilo med vsemi 18.400 diplomanti 60 odstotkov diplomantk. Med njimi sta dve tretjini pridobili diplomo iz družboslovja. Konec leta 2012 je bilo med njimi skoraj 3200 doktoric znanosti ali 41 odstotkov od vseh doktoric in doktorjev znanosti do starosti 69 let.
Nekaj več kot 363.500 žensk je bilo konec leta 2015 delovno aktivnih, kar je 45,2 odstotka vseh delovno aktivnih oseb. 92 odstotkov jih je bilo zaposlenih, osem odstotkov pa samozaposlenih. Med delovno aktivnimi ženskami jih je 42,1 odstotka imelo terciarno izobrazbo.
Konec leta 2015 so številčno prevladovale v 182 poklicnih skupinah. Največ jih je opravljalo poklic prodajalke. Njihov delež se povečuje tudi v nekaterih poklicih, ki so nekoč veljali za izrazito moške: decembra 2005 je bilo v Sloveniji 13,4 odstotka policistk, decembra 2015 pa za 3,4 odstotne točke več.
Na vodilnih mestih so še vedno v manjšini, vendar se njihov delež tudi v tej skupini počasi povečuje. Pred desetimi leti jih je bilo med generalnimi direktorji in člani uprav družb 21,8 odstotka, konec leta 2015 pa za 2,8 odstotne točke več.
Stopnja registrirane brezposelnosti je med ženskami v zadnjih 15 letih višja kot med moškimi, vendar se razlika zmanjšuje. V letu 2015 je bila za ženske 13,7-odstotna, za moške 11,1-odstotna. Najnižja je bila med ženskami v gorenjski statistični regiji, in sicer 9,4-odstotna, najvišja pa med ženskami v pomurski statistični regiji, in sicer 22,2-odstotna.
Ženske so bile z dela v letu 2014 odsotne povprečno nekaj več kot tri dni, najpogosteje zaradi mišično-kostnih bolezni. Moški so bili najdlje odsotni z dela zaradi poškodb in zastrupitev, in sicer povprečno skoraj štiri dni na leto.
Naj zaključimo z žensko energijo, ki sta jo povzela podjetje Google in organizacija UN Women:
For International Women’s Day, check out UN Women's interactive timeline spotlighting remarkable women throughout history: http://ow.ly/YNAH1 #IWD2016 #Planet5050
Posted by UN Capital Development Fund on Monday, 7 March 2016
KOMENTARJI (80)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.