ZDA so v torek preminuli začetnici gibanja za državljanske pravice Rosi Parks izkazali redko čast.
Kot prva ženska in druga temnopolta oseba bo Rosa Park, ki je postala svetovno znana ker belcu ni želela odstopiti mesta na avtobusu, namreč do ponedeljka zvečer ležala v zgradbi ameriškega kongresa, kjer so doslej na tak način spoštovanje izrazili skupno le 30 ljudem. Tako se bodo lahko od nje lahko poslovili mnogi.
Poslednje spoštovanje ji bo tam med drugimi izkazal tudi ameriški predsednik George Bush.
Obsedela je in se zapisala v zgodovino
Parksova se je v ameriško zgodovino zapisala kot ena od začetnic gibanja za državljanske pravice temnopoltih Američanov, ko se leta 1955 v avtobusu ni hotela umakniti s sedeža belemu potniku. Oblasti so jo aretirale, zaradi česar je borec za pravice temnopoltih Američanov Martin Luther King organiziral bojkot avtobusov, s katerim se je začelo gibanje proti rasni diskriminaciji.
Rosa Parks se je morala zaradi pritiskov izseliti iz Alabame. Preselila se je v zvezno državo Michigan, kjer se je leta 1965 zaposlila v pisarni demokratskega kongresnika Johna Conyersa, za katerega je delala do leta 1988. Po upokojitvi je leta 1996 od Billa Clintona dobila predsedniško medaljo svobode, tri leta kasneje pa najvišje civilno priznanje, kongresno zlato medaljo. V Detroitu sta po Rosi Parks, ki jo imenujejo mati gibanja za državljanske pravice, poimenovana ulica in srednja šola.
