Slovo od borke proti apartheidu, obsojene tudi ugrabitve 14-letnega dečka

V južnoafriško zastavo ovito krsto s posmrtnimi ostanki Madikizela-Mandele so na nogometni stadion v mestu Soweto po rdeči preprogi prinesli vojaki, zbor pa je ob tem zapel južnoafriško himno in najljubšo pesem pokojne.

Na slovesnosti ob slovesu od ikone boja proti apartheidu, ki je umrla po dolgi bolezni, sta prišli tudi njeni hčeri. Poleg njiju so se je udeležili številni uradniki in politiki, med njimi tudi nekdanja predsednika Južne Afrike Jacob Zuma in Thabo Mbeki.

V boju proti apartheidu odigrala pomembno vlogo

Winnie se je z Mandelo poročila leta 1958. Par je bil poročen 38 let, od tega je Mandela 27 let preživel v zaporu. Winnie je morala zato sama vzgajati njuni dve hčeri, ob tem pa se je skladno s soprogovimi političnimi sanjami borila proti represivnemu vladanju bele manjšine.

Čeprav sta bila maja 1994, ko je Mandela postal prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike, še vedno poročena, sta se zakonca neuradno razšla že dve leti pred tem. Po odmevni bitki na sodišču, ki je med drugim razkrila, da je imela Winnie izvenzakonsko razmerje z mladim telesnim stražarjem, sta se nato dokončno ločila leta 1996.

Winnie je v bitki proti apartheidu sicer odigrala pomembno vlogo, vendar je bil njen sloves že takrat močno omadeževan.

Oblasti so jo namreč leta 1986 povezale z grozljivimi umori, ko so nasilneži nad glavami domnevnih izdajalcev namestili gorečo, v bencin namočeno, avtomobilsko pnevmatiko in jo počasi spustili na glavo žrtve. Leta 1991 je bila obsojena tudi napada in ugrabitve v primeru umora 14-letnega dečka.

Na prvih demokratičnih volitvah v državi leta 1994 je bila Winnie Madikizela-Mandela izvoljena v parlament, postala je tudi namestnica ministra za umetnost in kulturo. A Mandela jo je odpustil, potem ko je brez odobritve odpotovala v Gano. Kljub temu je ohranila mesto v parlamentu, a se je v zadnjih letih sej le redko udeleževala.