Preiskovalci hrvaškega protikorupcijskega urada po poročanju današnjega Večernjega lista pregledujejo dokumentacijo energetske družbe Ina o nakupu nafte med letoma 2008 in 2009. Preiskovalce posebej zanima sodelovanje med Ino in podjetjem Salbatring International, ki je v lasti slovenskega podjetnika albanskega rodu Hetema Ramadanija.
Po pojasnilih zagrebškega časnika je Salbatring International od Ine več let kupoval izdelke, kot sta petrolkoks in utekočinjeni plin. Leta 2008 je Ini začel prodajati evro dizelsko gorivo, čeprav je Ina pred tem kupovala naftne derivate od velikih globalnih družb, kot so Vitol, Litasco ali Glencore.
"Obseg poslovnega sodelovanja z malim posredniškim podjetjem nikoli ni bil razkrit. Ramadani se je v pogovoru leta 2008 pohvalil, da je njegovo podjetje uvozilo za približno milijon ton naftnih derivatov, koliko tega pa je prodal Ini, ni znano," piše Večernji list. Ob tem opozarja, da je Ina leto 2008 končala z velikimi izgubami, medtem ko so se prihodki Salbatring International zvišali za desetkrat, s 60 na 611 milijonov evrov, in da je imela družba visok dobiček.
Zagrebški časnik spominja, da je imela Ina zgolj v zadnjih treh mesecih leta 2008 pri trgovanju z nafto za 1,5 milijarde kun izgube (okoli 200 milijonov evrov). Zaradi tega je družbi grozil propad, obenem pa so bili tudi državi dolžni veliko denarja za davke. Posledično je madžarski strateški partner Mol prevzel nadzor nad Ino, še navaja časnik.
Po prevzemu upravljavskih pravic v Ini leta 2010 je Mol nemudoma razveljavil vse pogodbe s Salbatringom, češ da so škodljive. Kot še spominja časnik, je pri spornih pogodbah sodeloval nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader, ki je obtožen prejemanja deset milijonov evrov podkupnine za prepustitev upravljavskih pravic v Ini njenim madžarskim partnerjem.
"Z Ivom Sanaderjem nismo nikoli imeli nobenih skrivnostnih poslov niti kakršnih koli drugih skrivnostnih srečanj," je izjavo Ramadanija povzel Večernji list.
Pod drobnogledom preiskovalcev bodo številni nekdanji vodilni menedžerji v Ini na čelu s tedanjim članom uprave za finance Zalanom Bacsom tako kot tudi več poslovnih partnerjev hrvaško-madžarske družbe. Med drugim naj bi bil Bacs odgovoren za pogodbe, ki so jih imeli s Salbatringom.
Časnik omenja tudi madžarskega poslovneža Imra Fazekasa, ki ga na Hrvaškem poznajo tudi kot osebo, ki naj bi bila povezana z izplačilom polovice omenjene podkupnine Sanaderju.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.