'Ko pride rušilni tornado, ne izbira, ali so hiše dobro grajene ali ne'

23 mrtvih, ki jih je v nedeljo v okrožju Lee na jugovzhodu ameriške zvezne države Alabame  za seboj pustil tornado, je najvišji 'smrtni davek tornada' po osmih letih. Leta 2011 je namreč smrtonosen tornado v ZDA terjal več kot 200 smrtnih žrtev.

Zakaj je tornado kljub sistemu opozoril terjal toliko smrtnih žrtev?

Kot pojasnjuje Marko Korošec, lovec na nevihte po vsem svetu in večkrat nagrajeni slovenski fotograf, so včerajšnji tornadi prizadeli zelo naseljen, a hkrati reven predel ZDA: "Oblasti so opozorila vsekakor razširila preko vseh dostopnih medijev, a ljudje tu živijo v slabše grajenih stavbah, mobilnih domovih, zato posledično rušilni tornadi na takšnem območju terjajo več žrtev."

Kot izpostavlja, se sistem opozoril pred ekstremnimi vremenskimi dogodki močno izboljšuje, saj ZDA zato namenijo ogromno finančnih sredstev. A če tornadi zadenejo manj naseljena območja, to seveda pomeni manj smrtnih žrtev: "Zdaj pa je tornado opustošil zelo gosto naseljeno območje, prav tako pa je bilo, kot je bilo opaziti, nekaj ignorance s strani prebivalstva, ki ni upoštevalo opozoril, češ da je še zgodnja pomlad in da tornado verjetno ne bo tako močan, kot svarijo oblasti. Žal je potem mesto res prizadel rušilen tornado."

Kot je povedal Korošec, je bil sam že pred leti priča tako močnemu tornadu: "Ko tornado pride v mesto, ne izbira, ali so hiše dobro grajene ali ne. Pri vetrovih, ki pihajo s hitrostjo 300 kilometrov na uro ali več, ni objekta, ki bi to preživel. Bolje grajene stavbe sicer utrpijo ogromno škodo, a jih ne poruši do tal kot montažne, lesene objekte."

Gradnje ponekod niso izboljšali zaradi revščine prebivalstva

A kot opozarja, je dobra gradnja še kako pomembna, saj, če je stavba zelo slabo grajena, jo veter s takšno močjo enostavno odnese: "Tako slabo grajene hiše bi odnesla tudi naša burja. Nekatere dele hiš so po tem tornadu našli tudi 20 kilometrov in več stran. Ob takšnih vetrovih po zraku leti vse, odnaša tudi avtomobile. Problem je torej predvsem gradnja in žal se po vseh teh letih na nekaterih predelih še niso naučili, kako jo izboljšati, razlog pa je ponekod tudi revščina prebivalstva". Kot izpostavlja, "se ponekod tako stanje izboljšuje, na žalost pa ne povsod, predvsem v revnejših predelih ne. Predvsem zato se na žalost potem zgodi, da takšen dogodek terja ogromno mrtvih." 

Kako varni pred tornadi smo v Evropi?

Kot dodaja, bi naše zidane hiše pri takšnem tornadu obstale, a bi zagotovo ostale brez streh. Tornadi pa tudi v Evropi niso izjema, čeprav je takšnih dogodkov več kot pol manj in čeprav so običajno bistveno manj rušilni, ker so pogoji pri nas manj ugodni za nastanek takšne res močne nevihte. Največ jih nastane na severozahodu in vzhodu Evrope, kjer je tudi največ nižavij. Slovenija je zaradi razgibanega reliefa manj izpostavljena njihovi nevarnosti. Kot pojasnjuje Korošec, ima v Evropi vsaka država svoj sistem opozoril pred takšnimi vremenskimi dogodki, pri nas sicer nimamo posebej razvitega oziroma imamo samo splošna opozorila. Ponekod v Evropi pa je ta sistem bolj razvit, predvsem v Nemčiji in Franciji, a seveda ni tako dovršen kot v ZDA.  

Podnebne spremembe, predvsem dvig temperature ozračja in s tem dvig morske gladine, pa bodo vplivale na vedno številčnejše in močnejše tornade, ki lahko zaidejo na naseljena območja, zato bodo ljudje vedno bolj ranljivi, še opozarja lovec na nevihte.  

Korošec lovil tudi doslej največji izmerjeni tornado na svetu

Ob omembi tornada sicer le redko pomislimo na Slovenijo, saj zaradi razgibanega površja ta pojav pri nas ni ravno pogost. Kljub temu je bilo tudi v naših krajih že zabeleženih nekaj dogodkov, ko je vrtinčasti veter na svoji poti podiral drevje, električno napeljavo, celo gospodarska poslopja in odnašal strehe hiš. Eden obsežnejših je bil tornado, ki je leta 1986 pustošil na Notranjskem in povzročil ogromno gmotno škodo.

Kot pojasnjuje naš hišni prognostik Rok Nosan, je tornado zračni vrtinec, ki se spusti k tlom iz nevihtnega oblaka kumulonimbusa. Njegov premer običajno znaša okoli 50 metrov, izjemoma pa lahko dosega tudi več kilometrov. Do sedaj največji izmerjeni tornado na svetu, ki ga je lovil tudi Marko Korošec, je bil zabeležen 31. maja 2013 v ameriški zvezni državi Oklahoma, natančneje v mestecu El Reno, ko je v premer meril kar 4,2 kilometra. Tipičen čas trajanja tornada je okoli pet minut, najmočnejši pa lahko obstanejo tudi več ur. Moč tornadov ocenjujemo po hitrosti vetra in po škodi, ki jo povzročijo. Meteorolog Theodore Fujita je leta 1960 sestavil lestvico za razvrstitev tornadov, ki ima stopnje od F0, ki povzroči manjšo škodo, do F5, ki vase posrka vse, kar se znajde na njegovi poti. Tornadi se najpogosteje pojavljajo ob hitrih menjavah vremena.

Največ tornadov, in sicer povprečno kar 900 na leto, nastane nad Velikim nižavjem v Severni Ameriki, ki na vzhodu meji na Apalače, na zahodu pa na Skalno gorovje. Ker sta obe gorovji usmerjeni od severa proti jugu, ima hladen in suh zrak iznad Kanade neovirano pot daleč proti jugu, topel in vlažen zrak iznad Mehiškega zaliva pa lahko neovirano potuje daleč proti severu. Stik obeh zračnih mas povzroči nastanek številnih močnih neviht in tornadov, zaradi česar to območje pogosto imenujemo kar aleja tornadov.