Slovenska evroposlanka: Mogoče bo Hrvaška v EU vstopila šele leta 2014

Hrvaška naj bi se 1. julija prihodnje leto pridružila Evropski uniji. Zadnje tedne so imeli o tem precej povedati nemški poslanci, ki menijo, da država ni pripravljena, kot bi si želeli, ter da ni dobro, da si Unija nakoplje nove težave v času, ko bi se morala posvečati sama sebi.

A precej diplomatov meni, da do zamika vstopa vseeno ne bo prišlo. Kljub temu hrvaški politiki in mediji potrditve, da gre naši južni sosedi na evropski poti dobro, iščejo na vsakem koraku. Novinarji Slobodne Dalmacije so o tem govorili tudi s slovensko evroposlanko Tanjo Fajon, ki je dejala, da je Hrvaška zelo napredovala v prilagajanju nacionalne zakonodaje evropski. Kot je povedala, je to pomembno tudi za Slovenijo, saj se bo s tem odprl prostor za vlaganja, okrepitev trgovinske menjave in sodelovanja.

Je pa tudi opozorila, da Hrvaško še vedno čaka spopad z zahtevnimi odprtimi vprašanji, ki jih je Evropska komisija navedla v desetih točkah, ki jih mora država izpolniti. In na nezadovoljstvo hrvaških spletnih komentatorjev vendarle delno potrdila: "Med kolegi se neformalno širijo govorice, da bi vstop lahko odložili."

Fajonova sicer meni, da to ne bi bilo dobro, saj bi to zadalo precejšen udarec verodostojnosti evropske širitvene politike. "Presenečena sem, s kakšno lahkoto nekateri nemški kolegi govorijo o tem, da Hrvaška ni pripravljena in da bi lahko zamaknili datum vstopa," je še povedala Fajonova.

A te nemške politike verodostojnost širitvene politike najbrž niti ne skrbi, saj jih je kar nekaj prepričanih, da bi se morala vrata Unije vsaj za nekaj časa popolnoma zapreti, povezava pa bi se morala posvetiti utrjevanju obstoječih odnosov in reševanju aktualnih težav.

Na vprašanje, ali je torej mogoče, da bo Hrvaška v Unijo vstopila šele leta 2014, je tako Fajonova dejala: "Nikoli ne reci nikoli. Kako dobro je Hrvaška pripravljena na članstvo, bo jasno šele prihodnje leto."

Hrvate pa seveda skrbi tudi, kdaj bo hrvaško pristopno pogodbo ratificirala Slovenija. Bomo čisto zadnji? Fajonova pravi, da si v Sloveniji želimo rešitve še zadnjega odprtega vprašanja – Ljubljanske banke. "Problem je resen, potrebna je modra rešitev. Gre za vprašanje sukcesije in Hrvaška se je z mednarodnim dogovorom zavezala, da države nekdanje Jugoslavije ta vprašanja rešujejo preko banke v Baslu. To je obveza iz 4. poglavja pristopnih pogajanj o svobodnem gibanju kapitala. Zato je razumno, da v Sloveniji od naših sosedov pričakujemo, da bodo spoštovali svoje mednarodne obveznosti," je še povedala Fajonova.