Liza Japelj, ki že 30 let živi v Parizu, kjer dela kot prevajalka, je bila v času streljanja na sedežu satiričnega tednika Charlie Hebdo doma. Za 24ur.com je povedala, da so po napadu radijske in televizijske postaje prekinile redni program in začele poročati samo o napadu. Kljub vsemu se sama ne počuti ogroženo.
Po ulicah namreč ni opazila posebnega dogajanja, tudi ni pozivov, naj ljudje ostanejo doma, ker je bil napad usmerjen v točno določeno tarčo, pravi. Neke pretirane panike v Parizu ne pričakuje, saj so poostrene varstvene kontrole za občane nekaj povsem običajnega. V vsakem muzeju, veleblagovnici ali večji poslovni stavbi namreč potekajo varnostni pregledi z rentgeni in odpiranjem torb, pojasnjuje. Meni, da dogodek ne bo imel nekega splošnega vpliva na počutje Parižanov. Atentati se v rednih presledkih pač dogajajo, Parižani pa se ob tem ponavadi ne ustrašijo za svojo varnost. Zgodi se le to, da policija uvede potrebne varnostne ukrepe, pojasnjuje.
Je k napadu pripomogla tudi izdaja spornega romana?
Pravi, da je jasno, da so danes v uredništvu omenjenega tednika umrle velike zvezde francoskega karikaturizma. Na kraj dogodka je nemudoma prispel tudi predsednik države, kar je po njenih besedah jasen znak, da je šlo za pomembne ljudi. Po njenem mnenju je šlo za zelo jasno usmerjen atentat, saj so napadalci vedeli za redakcijski sestanek, mediji pa naj bi celo poročali, da so brali njihova imena.
Pravi, da so bili dani karikaturisti znani po svojem včasih zelo agresivnem in vulgarnem humoru. Sama se med drugim spomni pred leti objavljene karikature Mohamedove glave v obliki bombe. Tudi takrat so sledili napadi, pravi. Razlog za današnji napad pa bi lahko po njenem mnenju tičal tudi v tem, da je prav danes izšla knjiga z naslovom Submission (podreditev), avtorja Michela Houellebecqa. Kot pravi, naj bi roman prikazoval situacijo leta 2022. Med drugim naj bi v tej fiktivni zgodbi državo vodila muslimanska stranka, avtor pa naj bi pisal tudi o prehodu tako imenovanega mehkega islama v družbo. V njegovem romanu ženske opustijo zahodnjaški slog oblačenja in se odpovejo službi, nemuslimanske vzgojiteljice odpustijo, dopuščena pa je poligamija. Kritiki so pisatelju očitali, da z romanom spodbuja islamofobijo. Polemike okoli tega romana je slišati že najmanj deset dni, izpostavljen pa je bil tudi na naslovnici zadnje izdaje satiričnega tednika Charlie Hebdo, še pojasnjuje.
Ne gelede na vse, pravi, da Francozom večji občutek nemoči v teh časih sproža dejstvo, da se mladi Francozi spreobračajo in nato borito v Siriji. To gotovo bolj pod vprašanje postavi funkcioniranje liberalne družbe, kot tovrstni napadi, pri katerih gre v prvi vrsti za maščevanje, še pravi.
