Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji je pripravilo javno razpravo z naslovom Slovenski glas v Evropski uniji. Na njej so sodelovali poslanci v Evropskem parlamentu Mojca Drčar Murko (ALDE/LDS), Miha Brejc (EPP/SDS) in Borut Pahor (PES/ZLSD), ki so zatrdili, da slovenščino pri svojem poslanskem delu uporabljajo vedno, ko je to mogoče, strinjali pa so se tudi, da v Evropskem parlamentu zastopajo interese tistih, ki so jih izvolili.
V razpravi so sodelovali še vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere, predsednik parlamentarnega odbora za zadeve EU Anton Kokalj in predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin, ki je opozorila, da se bodo morali slovenski potrošniki šele naučiti, kako uporabiti vzvode, ki jim jih pri zastopanju svojih interesov nudi EU.
Pomanjkanje prevajalcev?
Slovensko govorim na plenarnih zasedanjih Evropskega parlamenta, v razpravah v različnih odborih pa uporabljam delovne jezike EU, predvsem angleščino in francoščino, saj razprave potekaj hitro in je tako lažje priti do sklepov, je zbranim pojasnila poslanka Mojca Drčar Murko.
"Govorim slovensko, kadar se ponudi priložnost, teh pa ni veliko," pa je dejal Brejc. Opozoril je, da zlasti v odborih največkrat ni na voljo slovenskih prevajalcev, zato tudi on takrat uporablja angleščino. Kot poseben problem pa je Brejc izpostavil predvsem prevajanje gradiv, na podlagi katerih se poslanci pripravljajo na svoje delo. Slednja so namreč zelo številna in tako ni nujno, da jih poslanci dobijo v nacionalnem jeziku v istem dnevu kot dobijo francosko ali angleško različico.
Slovenija se mora zavedati vrednosti svojega jezika
Pahor pa je izpostavil predvsem neprecenljiv pomen dejstva, da je z vstopom Slovenije v EU tudi slovenščina postala uradni jezik unije. Po njegovem mnenju se mora začeti Slovenija slednjega šele prav zavedati. Glede prevajanja pri delu v Evropskem parlamentu pa je dejal, da gre pravzaprav za 524 jezikovnih kombinacij, zato po njegovih besedah "nekoliko potrpežljivosti ni odveč". Tudi Pahor govori na plenarnih zasedanjih Evropskega parlamenta slovensko. "Ne gre le za stvaren, temveč za simbolen pomen," je dodal. Ob tem je izrazil prepričanje, da pri delu v parlamentarnih odborih, kjer prevod v slovenščino ni zagotovljen vedno, ne gre za političen temveč tehničen problem.
Bodo delovne jezike omejili?
Novi predsednik parlamentarnega odbora za zadeve EU Kokalj je predstavil svojo prvo izkušnjo s srečanja konference delovnih teles nacionalnih parlamentov, pristojnih za evropske zadeve, in Evropskega parlamenta (COSAC). Osrednja tema srečanja je bil namreč predlog nizozemskega predsedstva EU, da bi tudi pri delu COSAC število delovnih jezikov, ki so trenutno vsi uradni jeziki EU, omejili le na dva jezika - angleščino in francoščino.
Po burni razpravi je bilo po Kokaljevih besedah 13 manjših držav, med njimi tudi Slovenija, proti predlogu in tako je zadeva vsaj za zdaj ostala nespremenjena. Kokalj je prepričan, da če bi pristali na to, da bi se število jezikov v delu COSAC skrčilo na dva, bi bil to precedenčen primer, ki bi lahko postal model za reševanje zadeve v celotni EU.
Ni važen jezik, važna je vsebina
Da se države v EU ne delijo na manjše in večje, temveč le na tiste, ki imajo in tiste, ki nimajo kaj za povedati, pa je prepričana Kutinova, ki je tudi podpredsednica evropske potrošniške organizacije. Po njenem mnenju lahko "potrošniki v Sloveniji le sanjajo o načinu lobiranja, ki ga poznajo evropski potrošniki".
Evropska potrošniška organizacija je namreč priznana kot partnerica Evropski komisiji, ki tudi izdatno financira delovanje organizacije. Slednja redno sodeluje tudi z nacionalnimi potrošniškimi organizacijami, za Slovenijo pa je najpomembneje, tako Kutinova, da se naučimo pogovarjati tudi s pomočjo civilne družbe in to na evropski ravni.
