Slovenija za pomoč Portugalski s 155 milijoni evrov poroštva

Finančni ministri EU so minuli teden potrdili triletni program pomoči za Portugalsko. Ta predvideva 78 milijard evrov pomoči tej iberski državi in v zameno za finančno podporo ostre varčevalne ukrepe na Portugalskem.

Tretjino pomoči bo prispeval Mednarodni denarni sklad (IMF), dve tretjini oziroma 52 milijard evrov pa EU, in sicer eno tretjino iz mehanizma za finančno stabilnost (EFSM), v okviru katerega se Evropska komisija v imenu EU zadolžuje na temelju proračuna Unije, eno tretjino pa iz začasnega mehanizma za stabilnost evra oz. skozi delovanje posebne družbe za zagotavljanje stabilnosti evra (EFSF).

Ta se zadolžuje v imenu držav z evrom, ki so jo ustanovile, in nato denar posoja naprej članicam, ki črpajo pomoč iz omenjenega začasnega mehanizma za stabilnost skupne evropske valute. Doslej je to poleg Portugalske še Irska.

Kot je po seji vlade povedal minister za finance Franc Križanič, bo obrestna mera za posojilo Portugalski v okviru začasnega mehanizma za stabilnost evra znašala okoli šest odstotnih točk.

Ker v začasnem mehanizmu ne sodelujejo Grčija, Irska in Portugalska, je delež Slovenije v skupnem poroštvu nekoliko višji, kot je bilo sprva predvideno, in sicer 0,5 odstotka.

Znesek skupnega poroštva Slovenije je 280 milijonov. Države morajo namreč jamčiti za večji znesek, kot bi bilo glede na vsoto 26 milijard potrebno, saj družba na tak način najvišjo bonitetno oceno trojni A.

Dejanski znesek poroštva pa po Križaničevih besedah znaša 155 milijonov. Ta znesek se bo beležil v javnem dolgu in bo dolg povečal za 1,5 odstotne točke, ko in če bo v celoti izkoriščen.

Premier Borut Pahor je medtem pojasnil, da je imela vlada na izbiro, da iz notranjepolitičnih razlogov ter zaradi morebitne skrbi nad odzivom javnosti ne da soglasja k izvedbi mehanizma za Portugalsko. A premier pravi, da to ne bi bilo odgovorno, saj je Slovenija sprejela odločitev, da bo pomagala drugim članicam, če bodo te izpolnjevali zahtevane pogoje.

Po premierovih navedbah gre za odločitev, ki je v slovenskem interesu, saj si Slovenija želi trden evro in trdno območje skupne valute, ki je trenutno še vedno pred velikimi izzivi.

Glede nadaljnje pomoči Grčiji v okviru posebnega mehanizma za to članico je Pahor ponovil, da Slovenija čaka na končno poročilo predstavnikov Evropske komisije, ECB in IMF, preden sprejme odločitev.