Slovenija proti izvršitvi obsodbe

Po izreku smrtne obsodbe nekdanjemu iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu v nedeljo na posebnem aškem sodišču se je že danes v Bagdadu začel prizivni postopek. Trajal naj bi približno mesec dni, čeprav časovnega roka, do katerega bi moral biti zaključen, ni.

Statut sodišča sicer določa, da vsako dosmrtno zaporno ali smrtno kazen avtomatsko preuči devetčlanski prizivni sodni senat. Če se bodo sodniki odločili, da obstajajo razlogi za izpodbijanje obsodb, lahko pride do ponovnega sojenja. Sicer pa bodo izrečene obsodbe obveljale in bodo izvršene v roku 30 dni.

Napovedujejo pritožbo, a ne računajo na uspeh

Huseinovi odvetniki se bodo na odločitev sodišča gotovo pritožili, čeprav dvomijo v uspeh pritožbe, je povedal Huseinov glavni odvetnik Halil al Dulajmi. "Moje izkušnje s tem sodiščem kažejo, da pritožba ne prinese nobenih koristi, saj je to sodišče politično, vendar se bomo vseeno pritožili," je dejal.

Skupina osmih Sadamovih odvetnikov pa je medtem "vse mednarodne, arabske in lokalne organizacije, stranke, osebnosti in aktiviste" pozvala, naj preprečijo izvršitev smrtne kazni nad njihovim varovancem ter "zavzamejo potrebno stališče, da bi se končala ta burka, zaustavili postopki drugih sojenj in razveljavile nepravične odločitve tega sodišča".

Obsojeni zaradi pokola vaščanov

Sadam Husein je bil v nedeljo pred posebnim iraškim sodiščem obsojen na smrt z obešenjem zaradi pokola 148 šiitov v vasi Dudžail leta 1982. Husein naj bi večino prebivalcev te vasi pobil iz maščevanja, ker je bil v omenjenem kraju tarča poskusa atentata.

Poleg Sadama Huseina sta bila na smrt obsojena nekdanji vodja Huseinovega revolucionarnega sodišča Avad Ahmed al Bandar in Huseinov polbrat Barzan al Tikriti. Trem Huseinovim soobtoženim je sodišče izreklo 15-letne zaporne kazni, nekdanjega kega podpredsednika Taho Jasina Ramadana pa je doletela dosmrtna kazen. Nekdanjega člana Huseinove stranke Baas Mohameda Azavija Alija pa je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo.

Nekdanji diktator se sicer v ločenem procesu skupaj s še šestimi soobtoženimi zagovarja tudi pred obtožbami zaradi domnevnega genocida med t.i. operacijo Anfal, v okviru katere je v letih 1987 in 1988 potekalo množično prisilno preseljevanje Kurdov na severu Iraka. Kot pa je pojasnil glavni iraški tožilec Džafar al Musavi, se bo ta proces avtomatično zaključil, če bo sodba v primeru Dudžail ostala potrjena po končanem prizivnem procesu.

Huseina "rabijo živega"

Smrtne obsodbe po prepričanju Bečiroviča ne bodo izvršili iz več razlogov, predvsem pa zato, ker Husein nikakor ne sme postati mučenik v arabskem oziroma muslimanskem svetu. Poleg tega je iraški predsednik Talabani v preteklosti zatrdil, da smrtne kazni za kogar koli v Iraku, vključno s samim Sadamom Huseinom, ne bo podpisal. Zanemariti tudi ne gre mednarodnih pritiskov, med drugim s strani Evropske unije, da se smrtna kazen ne izvrši, je pojasnil.

Huseinova usoda bo tako po njegovem mnenju podobna usodi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, katerega aretacija in smrt v Beogradu nista sprožili nobenih pretresljivih dogodkov. "Husein bo umrl v neki zaporniški celici v samem Iraku," je prepričan Bečirovič.

Ameriški predsednik George Bush je dejal, da predstavlja obsodba nekdanjega diktatorja na smrt z obešenjem za mlado iraško demokracijo pomemben "mejnik". Kot je poudaril, je bil Husein "deležen tistega pravnega procesa, ki ga je drugim odrekel".

Tudi japonski premier Šinzo Abe je pozdravil smrtno obsodbo in jo označil kot "pravično" ter kot znak, da se vladavina prava kljub nasilju uveljavlja tudi v Iraku. Avstralski premier John Howard pa je v Canberri dejal, da je bilo celotno sojenje Huseinu in soobtoženim "znak demokratičnega upanja" in da bi ga moral kot takšnega razumeti ves svet. Avstralija je že vse od začetka trdna zaveznica ZDA v Iraku in ima tam 1300 svojih vojakov.

Da je obsodba Huseina za zločine proti človečnosti ustrezna, medtem ko smrtna kazen ne bi smela biti izvršena, pa meni predsednica novozelandske vlade Helen Clark. Kot je dejala, je "nadvse primerno" in prav nič presenetljivo, da je bil nekdanji diktator spoznan za krivega. "Toda že leta nasprotujem smrtni kazni in ta bo zame vedno zaskrbljujoča," je za radio Newstalk ZB povedala premierka.

Odločitev posebnega sodišča v Bagdadu so kritizirale tudi nevladne organizacije za zaščito človekovih pravic, kot sta Amnesty International in Human Rights Watch, pa tudi Vatikan. Smrtna obsodba je znak, da v Iraku še vedno velja logika "oko za oko, zob za zob", je v Rimu izjavil kardinal Renato Raffaele Martino, predsednik papeškega sveta za pravičnost in mir. Evropska unija je obsodbo "vzela na znanje", hkrati pa je finsko predsedstvo sporočilo, da "EU nasprotuje smrtni kazni v vseh primerih in v vseh okoliščinah in je ne bi smeli izvršiti niti v tem primeru".

Indonezija, največja muslimanska država na svetu, je medtem sporočila, da razume smrtno kazen, ki jo je sodišče izreklo Huseinu. Kot je dejala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Desra Percaya, pogoji, v katerih je potekalo sojenje, zaradi besnečega nasilja v Iraku sicer niso bili idealni, vendar pa je bil Husein kljub temu deležen veliko bolj poštenega sojenja kot številne žrtve njegovega režima v preteklosti.

Iransko zunanje ministrstvo je smrtno kazen označilo kot minimalno kazen za Sadama Huseina, iz Jordanije pa so sporočili, da je smrtna obsodba notranja zadeva Iraka in odraža voljo države. "Irak vodita izvoljena vlada in parlament. Imajo svoje sodstvo, zato mi ne moremo komentirati njihove odločitve," je povedal predstavnik vlade Naser Javdeh, ki je kljub temu izrazil "zaskrbljenost glede iraške enotnosti in varnosti" v prizadevanjih za izkoreninjenje sektaškega nasilja.

"Odločitve o življenju in smrti zahtevajo verodostojen in primeren postopek, ki je sprejemljiv tako za prebivalstvo Iraka kot tudi za mednarodno skupnost," pa je indijski zunanji minister Pranab Mukherjee zapisal v izjavi za javnost, objavljeni na spletni strani ministrstva. Kot so še dodali, si je New Delhi vedno prizadeval za "miroljubno rešitev problemov v Iraku" in izrazili upanje, da odločitev sodišča ne bo "še prispevala k trpljenju v Iraku". Indijske levičarske stranke so obsodbo obsodile in poudarile, da bi morala indijska vlada posredovati in zahtevati razveljavitev obsodbe.

Tisk o Huseinovi obsodbi

Evropski in ameriški časniki so komentarje posvetili obsodbi nekdanjega iraškega diktatorja Sadama Huseina.

Telegraaf: Sadam je desetletja dolgo sejal smrt in pogubo. Sto tisoči so postali žrtve tega zločinca, ki se ni izogibal sredstvom, kot sta mučenje in izgon. Husein je pripadal vrsti oblasti željnih diktatorjev nedavne preteklosti. Da je nekdanji predsednik odstavljen in obsojen s strani iraškega sodišča po transparentnem in javnem sojenju ter da bo sedaj kaznovan za svoja gnusna dejanja, je zgodovinsko dejstvo. (...)

Independent: Za Sadamom Huseinom ni vredno potočiti niti ene same solze. Brez vsakršnega dvoma je odgovoren za množične poboje. Če si katerikoli strmoglavljeni diktator zasluži smrtno kazen, je to on.

New York Times: Strašni zločini Sadama Huseina si zaslužijo vzorno kazen. V času njegovega lastnega diktatorstva bi to pomenilo grozovito smrt, po montiranem procesu ali brez njega. V Iraku, popolnoma osvobojenem njegove zlobne oblasti, pa bi to lahko bilo nekaj povsem drugega - vzorna uresničitev vladavine prava, ki bi poskrbela, da Husein v celoti odgovarja za svoja dejanja, hkrati pa bi prispevala k celjenju ran in osveščanju naroda, ki ga je on tako brezobzirno razdelil. Na žalost včerajšnja obsodba na smrt z obešenjem tega cilja ne dosega. Husein je sicer dobil bolj pošteno sojenje, kot bi ga on sam kadarkoli dovolil na svojih sodiščih, toda Irak ni dobil niti prave pravice niti prave poštenosti, ki si ju zasluži.

Le Figaro: Sojenje ni prav nič pripomoglo k spravi Iračanov, saj se proces niti v enem trenutku ni mogel otresti svojega "izvirnega greha", da so ga organizirali okupatorji (in s tem vsaj deloma tudi v prid lastnim interesom). Da bi ohranila vsaj navidezno nepristranskost, bi lahko Bela hiša z izrekom sodbe, ki lahko koristi le republikancem, počakala vsaj do konca ameriških kongresnih volitev.

Corriere della Sera: Smrtne kazni so z gotovostjo izrečene samo v dveh primerih: ko je obsodba pripravljena vnaprej in ni posledica poštenega sojenja ali ko je krivda obtoženega tako očitna in gotova, da je vsaka druga obsodba preprosto nemogoča. Smrtna kazen za Sadama Huseina je posebna, saj spada v obe kategoriji. George Bush, ki je strmoglavil Sadama in si naložil odgovornost za napovedano vojno z uničujočimi posledicami, morda upa, da mu bo pravočasna obsodba iz Bagdada pomagala pri jutrišnjih volitvah. Toda pri tem podcenjuje spiralo nasilja, ki bi jo lahko sprožil Sadam na krvavem odru. In ta bi lahko postopen umik ameriških vojakov, ki ga ZDA na ves glas napovedujejo, še dodatno otežila. Toda obstaja še ena majhna, drobcena možnost: da bi namreč izvršitev smrtne kazni preklicali in jo v okviru prizivnega postopka spremenili v dosmrtni zapor - s čimer bi Sadam kot padli diktator in zapornik postal bolj nepomemben kot njegovo truplo.

Po razglasitvi Huseinove obsodbe se je življenje v Bagdadu praktično ustavilo, saj je bila v veljavi neomejena policijska ura. Zato so bile velik del dneva ulice prazne, bagdadsko letališče pa zaprto. Omejitve gibanja so zdaj začeli odpravljati.

Iraška vlada je policijsko uro razglasila v nedeljo zjutraj zaradi strahu pred morebitnim izbruhom nasilja po objavi razsodbe, že v petek pa je vojakom preklicala vse dopuste in okrepila patrulje.