FOTO: Rasmussen novi generalni sekretar Nata

Danski premier Anders Fogh Rasmussen je bil danes na vrhu Nata soglasno izbran za novega generalnega sekretarja zavezništva, je v Strasbourgu potrdil sedanji generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer, ki mu je tudi prvi uradno čestital. Vsi voditelji Nata so popolnoma prepričani, da je Rasmussen pravi mož za to mesto, ki se bo sposoben ustrezno soočati z izzivi 21. stoletja, je poudaril.

"Globoko sem počaščen," so bile prve besede Rasmussena po razglasitvi novice. "Po svojih najboljših močeh se bom potrudil, da bom upravičil zaupanje svojih kolegov," je poudaril.

Ključna tema po pričakovanjih Afganistan

Ključna tema vrha je bil sicer po pričakovanjih Afganistan, ki velja za preizkušnjo verodostojnosti Nata. Ameriški predsednik Barack Obama je ob koncu vrha izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo zavezništva, da bo v Afganistan napotilo dodatnih 5000 vojaških in policijskih inštruktorjev. "Vesel sem, da so naši zavezniki v Natu izrazili močno in enotno podporo naši novi strategiji," je dejal.

Slovenski premier Borut Pahor je ob robu vrha Nata zagotovil, da Slovenija ostaja v Afganistanu. Slovenija je sicer med državami, ki so najmanj prisotne v Afganistanu, bo pa doma "treba opraviti razgovor o boljšem targetiranju slovenskih misij v mednarodni skupnosti; tam, kjer imamo in obveznosti in naše strateške interese", je dejal.

Slovenija ima v Afganistanu trenutno 67 vojakov in enega civilnega strokovnjaka, v času predsedniških volitev, ki bodo 20. avgusta, pa bo od junija do predvidoma decembra napotila še dodatnih 15 vojakov. Sicer pa Slovenija razmišlja predvsem o preoblikovanju svoje misije v Afganistanu, da bi povečala število civilnih strokovnjakov ali inštruktorjev.

"Bistveno je, da denar, ki ga vendarle dobimo za naše izdatke, pravilno usmerimo," pa je povedala obrambna ministrica Ljubica Jelušič, ki je poleg zunanjega ministra Samuela Žbogarja spremljala Pahorja. "Tu sta pomembni dve točki: najprej usmeritev v zmogljivosti, ki pomenijo razvoj slovenske vojske, in drugič, da smo prisotni v tistih operacijah, v katerih je res razviden slovenski nacionalni interes," je pojasnila.

Pahor svari pred zapiranjem vrat

Vrh Nata je bil sicer tokrat vrh simbolike: zaveznice so med svojimi vrstami prvič kot polnopravni članici pozdravile Hrvaško in Albanijo ter vrnitev Francije v vojaško poveljniško strukturo. Prav tako so se v sprejetih dokumentih zavezali, da vrata Nata tudi v prihodnje ostajajo odprta. Za to se je po Pahorjevih besedah izrecno zavzela tudi Slovenija.

Nato in EU bosta morala biti zelo previdna pri napovedih o nadaljnji širitvi, da ne bi šle v smeri, da zaradi notranje konsolidacije odložita širitev, saj bi to pomenilo, da bi po vstopu Hrvaške lahko preostale države Zahodnega Balkana ostale zunaj širitve, kar bi bilo zelo slabo sporočilo, je opozoril premier Pahor.

"Vrata Nata ostajajo odprta vsem evropskim demokracijam, ki delijo vrednote našega zavezništva, ki so pripravljene in zmožne prevzeti odgovornosti in obveznosti članstva ter katerih vključitev lahko prispeva k skupni varnosti in stabilnosti," je obljubil vrh Nata.

Strateški koncept na naslednjem vrhu

Voditelji Nata so sicer tudi potrdili zavezo za obnovitev odnosov z Rusijo. Po drugi strani pa so Moskvo pozvali, naj se umakne iz gruzijskih pokrajin Južne Osetije in Abhazije, ki ju je priznala kot neodvisni državi.

Vrh Nata je tudi potrdil, da bo nov strateški koncept svojega prihodnjega delovanja sprejel na naslednjem vrhu na Portugalskem. Datum vrha na Portugalskem še ni določen, a predvidoma naj bi bil čez približno leto in pol.
 
Mnogi s protesti izrazili nasprotovanje zavezništvu

V Strasbourgu, prizorišču jubilejnega vrha Nata, je v tudi drugi dan zasedanja prišlo do izgredov med nasprotniki Nata in policijo. Več sto nasprotnikov Nata se je poskušalo prebiti v središče mesta, policija pa je proti njim uporabila solzivec in vodne topove.

Protestniki, oblečeni v črno in z maskami čez obraz, so policiste obmetavali tudi z molotovkami, ti pa so odgovorili s solzivcem. Protestniki so se nato odpravili proti evropskemu mostu, ki povezuje Strasbourg in Kehl na nemški strani, kjer so zažgali carinarnico na francoski strani in zidove popisali z grafiti.

Protestov v Strasbourgu se je po navedbah organizatorjev udeležilo 30.000 ljudi, medtem ko policija navaja številko 10.000. Med njimi naj bi jih bilo 1000 "posebej nasilnih" in proti njim je morala policija uporabiti solzivec in vodne topove.

Nasilni nasprotniki Nata so danes med protesti metali goreče predmete v različne stavbe in tako zanetili požar v hotelu. Protestniki so vdrli v hotel Ibis v Strasbourgu nedaleč od mostu, ki povezuje Francijo in Nemčijo, zanetili požar in pokradli pijačo iz hotelskega bara. Drugod po mestu so zažigali pnevmatike, iz katerih se je vil črn dim, ki ga je bilo mogoče videti tudi z nasprotnega brega Rena.

Policija je po hudih izgredih v bližini evropskega mostu med francoskim Strasbourgom in nemškim Kehlom zaprla mejo, prav tako pa so zaustavili proteste, na katerih se je zbralo okoli 6000 ljudi, v Kehlu.

Jezni protestniki so sedli po tleh in se pritoževali, ker so jim kratene pravice. Nemška policija je od vodij protesta zahtevala, naj uberejo drugo pot, in se zdaj z njimi pogaja. Francoska policija je sporočila, da so imeli nekateri protestniki, ki so bili aretirani, pri sebi nabite pištole.

V Zagrebu protesti proti članstvu Hrvaške v Natu

Proti članstvu v Natu pa so mirno demonstrirali v Zagrebu. Na protestih se je zbralo okoli 50 protestnikov, ki so bili deležni pozornosti približno enakega števila mimoidočih na enem izmed osrednjih mestnih javnih prostorov, Preradovićevem trgu.

"Povedali so nam, da ne rabimo referenduma, ker vstop Hrvaške v Nato ni v nasprotju z ustavno suverenostjo države. To je vprašanje, o katerem lahko razpravljamo. Tisto, o čemer ni moč razpravljati, je, da se tujim poveljnikom zaupajo življenja ljudi, ne glede na to, da gre za profesionalne vojake," je povedal eden izmed govorcev na protestih in profesor filozofije na zagrebški filozofski fakulteti Žarko Puhovski.

"Z glavno nalogo, ki jo danes ima Nato, kot so boj proti mednarodnemu terorizmu, spletnemu kriminalu ali elektronskemu ogrožanju varnosti, je nekaj, s čimer bi se morali ukvarjati policisti in Interpol, saj omenjene naloge lahko opravita tudi hrvaška ali slovenska policija", je dejal Puhovski. Primerjal je Natov boj proti teroristični organizaciji, ki je leta 2001 napadla ZDA, kot "streljanje na vrabce iz topa".

Tako vlada HDZ kot pred njo vlada SDP sta brez kakršnih koli pogajanj sprejeli pogoje za vstop v Nato ter poudarjali, da omenjeno vojaško zavezništvo nima alternative, je spomnil glavni sekretar zunajparlamentarne stranke Zelena lista Zoran Oštrić. Poudaril je, da so današnji mirni protesti v Zagrebu izraz solidarnost s protestniki v Strasbourgu ob vrhu Nata.