Konference se udeležujejo predstavniki sto držav, Slovenijo zastopa minister za okolje in prostor Karl Erjavec. Kot je povedal, je naloga novoustanovljene agencije, da državam članicam nudi pomoč, ki se nanaša na povečano uporabo obnovljivih virov energije. Agencija bo poleg tega omogočala usposabljanje in izobraževanje, spodbujala raziskave, omogočala krepitev raziskovalnih mrež in skupnih raziskav ter skrbela za ustrezen prenos znanja in tehnologij za uporabo obnovljivih virov energije.
Ustanovitveni akt agencije je podpisalo približno 60 držav. Med podpisnicami so številne članice EU, ne pa tudi ZDA, ki pa se nameravajo pod vodstvom novega predsednika Baracka Obame zdaj bolj zavzeti za investicije v obnovljive vire energije. Med podpisnicami je tudi Slovenija, je zagotovil Erjavec.
Slovenija je v skladu s podnebnim svežnjem zavezana, da do leta 2020 zagotovi 25 odstotkov potrebne energije iz obnovljivih virov. Trenutno ta delež znaša 16 odstotkov, je povedal Erjavec, ki meni, da gre za kar zahtevno nalogo, ki pa bi jo lahko izpolnili s povečanjem gradnje hidroelektrarn in sončnih celic ter večjo izrabo lesne biomase.
Kopač: Slovenija bo imela težave pri uresničevanju cilja EU
Kot je na današnjem posvetu o prehodu v nizko ogljično družbo priložnosti in tveganjih za evropsko gospodarstvo povedal v. d. generalnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač, se razmere na področju rabe obnovljivih virov energije v Sloveniji skozi leta poslabšuje. Slovenija bo imela velike težave pri uresničevanju cilja, ki ga je sprejela v okviru EU, to je 25 odstotkov obnovljivih virov energije v celotni porabi. Do leta 2020 bo Slovenija težko prišla do znižanja emisij, kot je načrtovano z evropskimi cilji, zato se bo verjetno treba sprijazniti z bistveno večjim stroškom emisijskih kuponov, je dejal.
Slovenija se sooča s povečanjem porabe električne energije, ki bo sledilo tudi v prihodnjih letih. Zato je treba po njegovem mnenju dati večji poudarek obnovljivim virom energije in učinkoviti rabi energije. Kot meni, brez nove nuklearne elektrarne Slovenija ne more izpolniti potreb po zagotavljanju električne energije v prihodnje, saj bo cela vrsta objektov do leta 2020 "odšla v pokoj".
Delodajalci podpirajo cilje do leta 2020
Slovenska industrija podpira cilje, ki morajo biti doseženi do leta 2020 – 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 20-odstotno povečanje deleža rabe obnovljivih virov energije in 20-odstotno povečanje učinkovite rabe energije –, je na posvetu dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole.
Smole pravi, da je za gospodarski sektor ključnega pomena vprašanje, kako te cilje izpolniti na stroškovno najučinkovitejši način. Za industrijo je predvsem pomembno, kako se bo pripravila na nove in obsežne zahteve v zvezi s predvidenimi znižanji emisij toplogrednih plinov, velikega pomena bo tudi energetska učinkovitost. Ne le zaradi znižanja emisij, temveč tudi zaradi zmanjšanja odvisnosti od uvoza nate in plina, je poudaril.
'Reševanje finančne krize ne sme ogroziti reševanja podnebne'
Svet se sooča z dvema pomembnima globalnima izzivoma, s finančno, gospodarsko in socialno krizo ter podnebno-energetsko krizo. Finančna kriza ne sme pomeniti, da bi se reševanja podnebne krize lotili, ko bomo rešili prvo, je dejal sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Zoran Kus. "Če bi ravnali tako, bi reševanje podnebne krize pomenilo ogromne stroške ali pa bi že prišli do tiste točke, ko poti nazaj več ni," je poudaril in dodal, da se je treba z obema soočiti hkrati in ju hkrati tudi reševati. Ukrepi oziroma spoprijemanje za prvo so že v polnem teku, medtem ko je priprava predlogov ukrepov za podnebno krizo v pogajanjih in pripravah, je navedel.
Priprave so po njegovih besedah intenzivne za podnebno konferenco v Koebenhavnu, ki bo konec leta, priprave pa potekajo tudi na področju implementacije podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja v prakso, torej, kako pripraviti industrijo, da bo ta izziv praktično lahko izvedla.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.